Cerar o Davosu: Konferenca naslovila prave svetovne teme

LJUBLJANA > "Konferenca je naslavljala tiste prave, najbolj aktualne svetovne teme, ki so pomembne tudi za Slovenijo - prvič, kako zagotoviti vzdržno rast in s tem povečevanje blagostanja, drugič, kako pomagati socialno šibkim, torej dosegati socialno pravičnost, in tretjič, kako ohraniti naš planet čist in zelen, torej kako nasloviti vprašanje podnebnih sprememb," je Cerar vtise iz Davosa strnil v pogovoru za STA.

Po njegovi oceni je pomembno, da se je v Švici slišal tudi glas Slovenije. "Izpostavil sem, da mora Evropa skupaj s Slovenijo ob varovanju svojih interesov varovati svoje vrednote, to so demokracija, solidarnost in vladavina prava," je poudaril. "Evropa je pomemben svetovni dejavnik," je dejal in dodal, da lahko stara celina ponudi dober zgled tako socialnih držav kot meddržavnega sodelovanja.

Ob tem pa je Cerar izredno ponosen še na dva slovenska dosežka, ki sta v minulih dneh odmevala v Davosu. Prvi je uvrstitev države na lestvici vključujočega razvoja (Inclusive Development Index), ki jo je WEF predstavil te dni. Naša država je namreč med 20 najboljšimi državami sveta. "To je izreden napredek in izredno priznanje za našo državo," je prepričan premier, ki je obljubil tudi, da bo vlada še naprej spodbujala procese, ki nas bodo ne le ohranjali na tem položaju, ampak dvignili še višje. Drugi pa je dosežek slovenskega zagonskega podjetja Cherr.io, ki mu je prav slovenski premier na večerni slovesnosti podelil nagrado za najbolj navdihujoč projekt na srečanju mednarodne start up skupnosti s področja tehnologij veriženja blokov (blockchain). "Slovenski start upovci, ki so s pomočjo najnaprednejših tehnologij prispevali k izdelavi rešitev na področju varovanja okolja, trajnostne rasti in humanitarne pomoči, so poželi izredno pozornost," je bil zadovoljen premier. Obljubil je, da bo vlada ta podjetja še naprej spodbujala in ustvarjala ugodne pogoje za njihovo delovanje.

"To moramo razvijati naprej, obenem pa moramo biti konkurenčni, kar pomeni, da moramo razvijati nove tehnologije," je nadaljeval. A vsaka modernizacija, tudi digitalizacija, mora imeti človeški obraz in smoter. "Treba je zagotoviti večjo vključenost ljudi, nevladnih organizacij, znanstvenih inštitucij in drugih deležnikov zasebnega in javnega sektorja. Le tako lahko svet doseže trajnostne cilje, ki si jih je zadal z agendo 2030," je poudaril premier.

V četrtek je slovenski premier sodeloval tudi v razpravi o prihodnosti Evrope. "Evropa mora biti aktivna v svetu, tudi na drugih kontinentih, da tam pomaga denimo reševati vzroke migracij in pomaga nerazvitim državam. To je naša moralna obveza in tudi interes evropskih držav," je izpostavil.

Cerar je danes prisluhnil tudi nagovoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Med drugim ga veseli Trumpovo pojasnilo, da njegovo vodilo Amerika na prvem mestu (America First) ne pomeni izključevanja drugih oz. trdega izolacionizma, ampak bodo ZDA ob tem težile k dobremu sodelovanju z drugimi državami in pomagale reševati svetovne probleme.

"Samo upamo lahko, da se bodo te napovedi v prihodnjih mesecih udejanjale. Interes EU namreč je, da ostane ekonomsko, politično in drugače povezana z ZDA," je dodal.

Je pa slovenski premier v Trumpovem govoru pogrešal omembo ključne teme, ki so se je v Davosu dotaknili praktično vsi ostali - podnebnih sprememb.

Pot v Davos pa je Cerar izkoristil tudi za vrsto dvostranskih srečanj. Med drugim je o situaciji na Balkanu govoril s premierjema BiH in Črne gore, Denisom Zvizdićem in Milom Đukanovićem, z irskim premierjem Leom Varadkarjem pa sta v daljšem pogovoru naslovila evropske teme - od finančne perspektive, evropske monetarne unije do migracij in gospodarskega sodelovanja.

Srečal se je tudi s kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem in kanadsko zunanjo ministrico Chrystio Freeland, s katerima je spregovoril predvsem o krepitvi gospodarskega sodelovanja. Krajša srečanja pa je imel tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, premierjem Estonije Jürijem Ratasom, srbskim premierjem Aleksandrom Vučićem, albanskim premierjem Edijem Ramo ter predsednikom makedonske vlade Zoranom Zaevom.

Govoril je tudi s predsedujočim Svetu EU, bolgarskim premierjem Bojkom Borisovom, ter posebnim pogajalcem EU za brexit Michelom Barnierjem.