Cerar: Z vrha EU zelo jasno sporočilo, da balkanske poti ni več

BRUSELJ > “Nezakoniti tokovi migrantov vzdolž zahodnobalkanske poti se zdaj končujejo,” piše v izjavi, ki so jo sprejeli voditelji. Dela, da je ta pot zdaj zaprta, pa ni več v izjavi.

Premier Miro Cerar je pojasnil, da del o zaprtju balkanske poti ostaja v izjavi, da je sicer nekoliko preoblikovan, a da je besedilo smiselno še vedno enako.

Vse države na tej poti zavračajo vse nezakonite migrante

To, da se balkanska pot končuje, pomeni, da vse države na tej poti zavračajo vse nezakonite migrante. Slovenija bo od danes ali jutri ponovno v celoti uveljavljala schengenska pravila in čez mejo spuščala le tiste osebe, ki imajo ustrezne dokumente, je pojasnil premier.

Če se bo v Sloveniji znašel tuji državljan, ki bo prosil za azil, bo v skladu z zakonodajo izvedla ustrezen postopek, da ugotovi, ali prosilec izpolnjuje pogoje za azil, je pojasnil premier.

Pogoje za pridobitev azila je Slovenija zaostrila, a ta pravica še vedno obstaja v okviru mednarodno uveljavljenih in evropskih standardov, ki jih spoštuje, je dodal.

Slovenija bo sprejemala 40 do 50 beguncev na mesec

Premier je ponovil, da bo Slovenija v sklopu evropskega načrta za premestitev beguncev znotraj unije v prihodnjem letu in pol sprejela 567 beguncev, pod pogojem, da bo to skupna akcija EU ter da se bo balkanski tok uspešno ustavil in da ne bo obremenjena s tranzitom.

Slovenija bo postopoma sprejemala 40 do 50 beguncev mesečno, kar je obvladljivo število; to naše zmogljivosti omogočajo in to tudi omogoča integracijo, je menil Cerar. Pri tem je po njegovih besedah treba upoštevati tudi dejavnik, ali bodo ti ljudje dolgoročno želeli ostati v Sloveniji.

Ukrepi Turčije za zaustavitev nezakonitih migracij v EU in vrnitev migrantov iz Grčije v zameno za odpravo vizumov in denar

V povezavi s sodelovanjem s Turčijo pa je premier pojasnil, da so dosegli dogovor, ki ga bodo dorekli v sklopu dodatnih posvetovanj in potrdili čez deset dni, na naslednjem vrhu.

Čeprav je sprva kazalo, da ne bo natančnejšega dogovora, gre zadeva v pravo smer, prihodnji teden bi dejansko lahko bili sprejeti zelo konkretni koraki pri sodelovanju EU in Turčije, je ocenil premier.

Dogovor po njegovih besedah vključuje ukrepe Turčije za ustavitev nezakonitih migracij iz Turčije proti Grčiji oziroma EU, obenem pa naj bi Turčija sprejela iz Grčije po načelu vrnitve nazaj določeno število sirskih in drugih migrantov.

V zameno za te ukrepe, zavezanost boju proti tihotapcem in ostrejšemu varovanju svoje meje pa se Turčija zdaj nadeja, da se bo nadaljeval postopek vizumske liberalizacije in da bo poleg že dogovorjenih treh milijard evrov dobila še dodaten denar v obdobju 2017-18, je pojasnil.

Oživitev procesa pristopnih pogajanj

Prav tako se EU in Turčija po Cerarjevih navedbah pogovarjata o ponovni oživitvi procesa pristopnih pogajanj z odpiranjem novih pogajalskih poglavij in tudi o opredelitvi določenih humanitarnih varnih območij v Siriji.

Na vprašanje, zakaj je potrebnih še deset dni, je premier pojasnil, da je prišla turška ponudba, ki so je bili zelo veseli, saj je bila zelo konkretna in prava pot za učinkovito uresničitev dogovora med EU in Turčijo, šele pred enim dnevom.

Ker je bila tako zelo konkretna - vključevala je zneske in datume - se članice niso mogle o vsem dogovoriti in opredeliti v enem dnevu, temveč potrebujejo nekaj dni premisleka in dodatne strokovne analize, da ne bi bilo preohlapnih zavez, ki bi peljale v napačno smer, je še razložil Cerar.

Tako je na primer po njegovih besedah še treba doreči pomembno in občutljivo vprašanje dodatnega denarja. Omenjalo se je, da naj bi šlo za dodatne tri milijarde evrov, a obseg sredstev še ni jasen, niti koliko bodo prispevale članice in koliko bo šlo iz evropskega proračuna.

STA