Černač za temeljit premislek o drugem tiru

PIRAN> Z modernizacijo proge pa bodo do leta 2015 zagotovili povečanje propustnosti na 103 vlake dnevno.

Minister za infrastrukturo in prostor, ki opravlja tekoče posle, Zvone Černač je ob robu obiska Pirana zaradi podpisa pogodbe za sanacijo stavb v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 namreč ocenil, da se pri projektu, ki je ovrednoten na 1,3 milijarde evrov, “ekonomija ob tem pretovoru, tudi če bi bil 30-krat večji, ne izide”.

Sedanji projekt med drugim predvideva hitrosti do 160 kilometrov na uro, vendar se potrebe Luke Koper glede povečanja pretočnosti pretovora “da rešiti z manjšimi hitrostmi”.

130-150 vlakov dnevno

Po Černačevem mnenju je pomembno predvsem to, da z modernizacijo proge “zagotovimo večjo propustnost, se pravi da pridemo tam nekje na 130 do 150 vlakov dnevno”. Časa za premislek o projektu drugega tira je sicer še dovolj, trdi minister, saj je vmesni čas z začeto modernizacijo zagotovljen.

Na vprašanje, ali naj se drugi tir gradi v takšnem ali drugačnem obsegu, pa Černač odločitev prepušča stroki. Za to bo imela stroka časa nekje do leta 2015, ocenjuje, saj “v dveh letih lahko z znanjem, ki ga sedaj imamo, preprojektirate kateri koli najzahtevnejši projekt v tej državi”.

Z modernizacijo in povečanjem pretovornih kapacitet do leta 2015 bo Luki zagotovljena ustrezna podlaga do okoli leta 2020, je prepričan minister. Kot je spomnil, v tej finančni perspektivi za projekt drugega tira ni bilo predvidenih več kot 52 milijonov evrov in če jih ne bi prerazporedili na druge projekte, bi bil ta denar izgubljena.

Slabo gospodarjenje v Luki?

V prihodnje bo pri večjih infrastrukturnih projektih potrebno ne le zagotoviti njihovo izvedbo, ampak jih tudi graditi “na racionalen način in v skladu s potrebami”, je še ocenil minister.

Černač se je dotaknil tudi Luke Koper, pri čemer je pojasnil, da “če bi imel kot minister pristojnost, da bi posegel v upravljavsko-nadzorniška upravičenja, bi to storil prvi mesec po tistem, ko sem nastopil to funkcijo”, da pa teh pristojnosti nima.

Ponovno je ocenil, da koprsko pristanišče “ne zaznamuje tistih rezultatov, ki bi jih glede na strateško lego morala, in to že nekaj časa”.

Kot je dodal, Luka “ni edini primer po mojem mnenju preslabega in premalo učinkovitega gospodarjenja, so še številna druga podjetja, kjer so velikanske rezerve”.

STA