Češko: Mercator bi morali prodati že leta 2004

PORTOROŽ>Sandi Češko je na današnji okrogli mizi, s katero se je zaključila letošnja konferenca, pojasnil, da v primeru Mercatorja nihče ni pomislil na to, da bi ustanovili neko banko oziroma sklad, s katerim bi skrbeli za strateške investicije in ki bi dokapitaliziral "dobrega soseda, da bi ostal v domači lasti".

Vse slovenske vlade so bile "brezjajčne, da bi imele kakršno koli vizijo, kakršen koli načrt," medtem ko so takšne velikopotezne načrte imeli pri naših sosedih.

Problem po njegovem tudi ni v zadolževanju, pač pa, da smo svoj denar "z vso politično podporo, z vso podporo lobijev" investirali v cestni križ "in smo zakopali našo prihodnost en meter pod zemljo".

Denar je le za “politično bančništvo”

"Denarja za dobra podjetja v Sloveniji ni danes in ga tudi prej ni bilo. Bil pa je vsepovsod, ko je šlo za politično prijateljsko bančništvo," je nadaljeval Češko.

Zamisel o nekakšnem skladu, podobnem Češkovemu predlogu, je iz publike podala predsednica upravnega odbora SKB banke, ki tudi zastopa Mercator pri pogajanjih z Agrokorjem, Cvetka Selšek. Ta je navedla, da bodo banke morale konvertirati del dolgov, tudi pri malih podjetji. Tukaj pa bi država lahko vskočila s skladom, kateremu bodo banke lahko take zasežene deleže prodajale. "Nisem pa optimist, da bo možno ta sklad zaradi dimenzije formirati samo s slovenskim kapitalom," je dodala.

Kriza je razgalila gospodarske probleme

Sicer pa so se sogovorniki dotaknili tudi razlogov za nastop krize. Dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor je tako opozoril, da smo v Sloveniji vodili prociklično politiko, zdaj pa plačujemo za svoje grehe.

Po besedah predsednika uprave Mercatorja Žige Debeljaka pa je kriza "na hitro razgalila tiste probleme slovenskega gospodarstva, ki niso bili vidni". Kot velik trenutni problem je izpostavil nedelovanje bančnega sistema in nedostopnost do bančnih virov. Po njegovem je treba presekati sedanji začarani krog, saj brez denarja ni gospodarskega gibanja, posledično pa tudi ne gospodarske rasti.

Da bi prišli do denarja, je po Mramorjevem mnenju potrebno usklajeno delovanje več ustanov, od Evropske centralne banke do Evropske komisije. Na domači ravni pa bo naloga Banke Slovenije, da odreja kapitalsko ustreznost, nakar bo država morala odreagirati z ustrezno dokapitalizacijo tam, kjer je to potrebno, a ne brezpogojno.

Nova vlada bo morala pomagati gospodarstvu

Glede predlogov dela politike, da bi morali zakonsko omejiti podjetniško udejstvovanje menedžerjev, katerih podjetja so šla v stečaj, so se udeleženci okrogle mize strinjali, da gre za populistične predloge. Direktor Term Olimia Zdravko Počivavšek je tako povedal, da je vprašanje, če bi se pod takimi pogoji, kot so predlagani, sploh šel podjetništva.

Obeti od nove vlade, ki bo nastala po decembrskih volitvah, so mešani. Počivavšek je prepričan, da so zlili že toliko "gnojnice" na politiko, da bo vsaka opcija, ki bo zmagala, prisiljena sprejeti ukrepe, ki bodo pomagali gospodarstvu.

Vladi ne bo lahko

Mramor pa je konkretno navedel, da bo morala nova vlada najprej poskrbeti za vzpostavitev zaupanja s strani finančnih trgov, in sicer s takojšnjim signalom, da pri fiskalni politiki mislimo resno, "recimo z zmanjšanjem plač v javnem sektorju in potem vezano tudi socialne transferje". Na daljši rok pa bo treba sprejeti zdravstveno in pokojninsko reformo ter reformo trga dela.

Če ne bo prišlo do ustavnih sprememb glede referenduma, bomo imeli s sprejetjem omenjenih ukrepov resne težave, je obenem priznal Mramor. Debeljak pa je opozoril, da bodo razmere terjale tudi nepriljubljene ukrepe in da vladi, kakršna koli že bo, ne bo lahko.

STA