Čezmejno sodelovanje z Italijo je zastalo
Ali bodo sploh uspeli porabiti denar, ki ga nudi program EU za spodbujanje čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije, so se zaskrbljeno spraševali župani na seji sveta regije severne Primorske v Bukovici. Številni projekti namreč že dolgo čakajo na odločitve o dodelitvi evropskega denarja.
BUKOVICA> Program v obdobju 2007-2013 ponuja za razvojne projekte partnerjev iz Slovenije in Italije (ne glede na to, od kod prihajajo njihovi nosilci) kar 136 milijonov evrov. Na seji sveta regije severne Primorske, ki je obravnaval zaplete pri izvajanju programa, je bilo slišati, da v ozadju tiči vprašanje, koliko bo iztržila vsaka od obeh držav.
Posledica tega je, da kar 253 projektov še čaka na rezultate 60 milijonov evrov vrednega razpisa za tako imenovane standardne projekte, razpisa za dodelitev 18 milijonov, namenjenih izključno projektom v Sloveniji in Furlaniji Julijski krajini, pa še niso objavili. Obdobje sofinanciranja se medtem izteka, doslej pa so porabili le dva odstotka vsega razpoložljivega denarja.
Kot je poudaril Črtomir Špacapan, v obdobju krize tvegajo, da izgubijo milijone evrov in da bi se o tem morali pogajati državi na najvišji ravni. Gre namreč za politične odločitve.
Župani zahtevajo rezultate
“Odgovori so bili v nasprotju s tistim, kar je na nedavnem srečanju v Bovcu dejal minister Boštjan Žekš. Danes je bilo jasno povedano, da zadeve niso usklajene in ni znano, kdaj bodo objavili razpise. Verjetno jih letos niti ne bodo,” je bovški župan Danijel Krivec povedal po srečanju s predstavnikom službe vlade za lokalno samoupravo Petrom Wostnerjem. Slednji je županom pojasnjeval, kako težavna so pogajanja z Italijani. Poudaril je, da slovenska stran še zdaleč ni neaktivna, določenih zahtev pa ne more sprejeti. Zdaj čaka italijanski odgovor na kompromisni predlog, ki naj bi razrešil zaplete.
Župani pa želijo in zahtevajo rezultate. Gostitelj srečanja, župan občine Renče-Vogrsko Aleš Bucik, je dejal, da program čezmejnega sodelovanja nudi veliko več denarja kot tako imenovane regijske spodbude: “Tudi če bi Slovenija iztržila manj, bi to za nas bilo še vedno veliko.”
Krivec je med drugim povedal, da občine že dve leti te projekte vnašajo in potem črtajo iz proračunov: “Hkrati smo denar vložili v pripravo projektov, kar je še večji problem za razvojne agencije.” Samo RRA Severne Primorske je po besedah direktorja Črtomirja Špacapana porabila 70.000 evrov in Špacapan zato razmišlja o tožbah.
Čezmejno naj bo obmejno
Svet je na koncu zahteval objavo razpisa za projekte iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Predlagal je tudi, da bi v prihodnje zožili območje programa čezmejnega sodelovanja. “Nezaslišano je, da v Italiji sega njihovo območje skoraj do Rima,” se je slikovito izrazil briški župan Franc Mužič. Njegov tolminski kolega Uroš Brežan je povedal, da so zoženje območja predlagali tudi na omenjenem srečanju z Žekšem, Krivec pa pravi, da bi to moralo veljati tudi v Sloveniji. Za spodbude čezmejnemu sodelovanju se lahko namreč danes potegujejo projekti nosilcev s Primorske, Notranjske, Gorenjske in dela osrednje Slovenije ter iz Furlanije in posameznih pokrajin v deželah Veneto in Emilia-Romagna.
AMBROŽ SARDOČ