Cipras še brez novega predloga
Pogajanja med Grčijo in evroskupino, ki je v primeru bankrota najbolj izpostavljena od treh posojilodajalcev, so se včeraj nadaljevala. A ker Grki sploh niso prinesli novega predloga, so komentarji o njihovi nadaljnji usodi zadržani.
BRUSELJ >Včeraj je bil v Bruslju še en pester dan, a bodo podobni tudi v naslednjih dneh. Popoldne so se na izrednem sestanku sestali finančni ministri evroskupine, zvečer pa še voditelji držav, ki imajo evro. V nasprotju z napovedmi novi grški finančni minister Evklid Cakalotos včeraj ni imel v rokah novega predloga, s katerim bi poskušal omehčati predstavnike držav, ki za svojo valuto uporabljajo evro. Je pa po sestanku napovedal, da bodo uradno prošnjo za nov program finančne pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma poslali v nekaj urah. Evropski voditelji so ostali na stališču, da dokler nimajo na mizi novih predlogov, nimajo o čem razpravljati.
Vlada razmišlja o 30-milijardni pomoči za dve leti
Grška vlada, opogumljena z ljudsko zaupnico, ki jo predstavlja z 62-odstotno podporo dobljen referendum, naj bi razmišljala o prošnji za 30-milijardno pomoč za dve leti. Brez tega grška država in predvsem njene banke ne morejo preživeti (dokaze navajamo v okvirju levo), saj so njihove blagajne povsem izpraznjene.
Naslednji usodni datum je predvsem 20. junij, ko mora vrniti 3,5 milijarde evrov. Zato Cipras zahteva sedemmilijardno premostitveno posojilo za nekaj mesecev, za kar naj bi nekoliko izboljšal zadnji junijski predlog.
O načinu upravljanja z državnim premoženjem v Grčiji nazorno priča podatek, da je javni prevoz v Atenah od 29. junija do 10. julija brezplačen za vse potnike. Ukrep velja za metroje, avtobuse in tramvaje. Ministrstvo za promet je kot razlog navedlo zaprtje bank.
Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem pričakuje predvsem verodostojne vsebinske predloge, Nemec Wolfgang Schauble pa je bil manj diplomatski: “Brez novega programa reform ne moremo najti rešitve za Grčijo znotraj evroobmočja. Opozarjam, da je s členom 125. v pogodbi EU prepovedan odpis javnega dolga.”
Zato se vse bolj špekulira o grexitu, izhodu Grčije iz evroskupine in prehodu na drahmo oziroma vsaj vzporedno denarno valuto. Vrsta sestankov in zadržanost z vsebinskimi pobudami z obeh strani povečujejo slutnje, da obe strani pravzaprav v tajnosti pripravljata na izhod Grčije iz evrskega območja.
Vse kaže, da je referendumski “ne” pravzaprav otežil možnost dogovora in poglobil vrzel med Grčijo in državami evroskupine. Ob prihodu na včerajšnji vrh se je izkazalo, da ima grški odpis dolgov največje nasprotnike v vzhodnih članicah, ki so že izvedle strukturne reforme, s katerimi se je kakovost življenja njihovih prebivalcev znižala.
Včeraj popoldne je zaokrožila informacija, da naj bi grška vlada bolj konkreten predlog pripravila danes, a so se napovedi že večkrat izneverile. Stanje v helenski državi pa včeraj ni bilo nič slabše kot v ponedeljek: banke in borza sta zaprti, posli so oteženi, a s pregovorno balkansko iznajdljivostjo vendar potekajo.
Odplačevanje grških posojil
> 10. julij: zapadeta dve milijardi zakladnih menic.
> 13. julij: Grčija mora IMF vrniti skoraj 500 milijonov evrov.
> 17. julij: zapade milijarda evrov zakladnih menic.
> 20. julij: Grčija mora od ECB odkupiti 3,5 milijarde evrov državnih obveznic.
> 1. avgust: Grčija mora IMF plačati 182 milijonov evrov.
> 20. avgust: Grčija mora od ECB odkupiti za 3,5 milijarde evrov obveznic.
> september: v štirih obrokih (4., 14., 16. in 21.) mora Grčija IMF vrniti skupno 1,6 milijarde evrov.
> Za naslednje dni ostaja še plačilo 1,5 milijarde evrov IMF, ki ga Grčija ni izvedla 30. junija.
DENIS SABADIN