Črn kruh, maslo in med
Tretji petek v novembru je vlada prejšnji mesec razglasila za Dan slovenske hrane. Na ta dan bo poslej vsako leto v šolah, vrtcih in nekaterih drugih javnih ustanovah potekal tradicionalni slovenski zajtrk.
SLOVENIJA>V podporo domačim pridelovalcem hrane je slovenska vlada tretji petek v novembru pred kratkim razglasila za Dan slovenske hrane. Letos ta sovpada s svetovnim dnem hrane. Na Dan slovenske hrane želijo spodbujati zavedanje o pomenu samooskrbe, ohranjanju čistega in zdravega okolja, ohranjanju podeželja ter seznanjati mlade s postopki pridelave in predelave hrane.
Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga bodo letos pripravili v večini slovenskih vrtcev in šol ter v nekaterih javnih ustanovah, sicer poteka že nekaj let, korenine ima v akciji Čebelarske zveze Slovenije, s podporo države pa prerašča v širše gibanje. Za današnji zajtrk otrok v vrtcih in šolarjev bodo poskrbeli številni ponudniki lokalno pridelane hrane: kmetje, čebelarji, peki in drugi, ki bodo hrano bodisi donirali bodisi prodali po dogovorjenih cenah in jo otrokom marsikje tudi sami predstavili.
Slovenska samooskrba s hrano je nizka in pada, o čemer z več koncev prihajajo številna opozorila. Eden od ukrepov za večjo samooskrbo je tudi spodbujanje večje porabe lokalno pridelane hrane v javnih zavodih, vendar so v njih med tnalom in nakovalom, saj so v sistemu javnega naročanja dolžni kupovati po najnižjih cenah. Generalna direktorica direktorata za kmetijstvo pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje Martina Bavec sicer pravi, da vrtci in šole vse več hrane kupujejo pri lokalnih pridelovalcih, obenem pa poudarja, da je v tem še veliko neizkoriščenih priložnosti.
Otrokom bodo danes, ko bodo med njimi tudi pridelovalci, marsikje pa še lokalni in državni politiki, postregli z zajtrkom z živili, pridelanimi v bližnjem okolju, najpogosteje pa bodo na jedilniku črn kruh, med, jabolko, mleko in maslo. Ponekod bodo dobili domač nesladkan čaj, kosmiče, kašo in suho sadje.
Organizatorji Dneva slovenske hrane in tradicionalnega zajtrka sicer želijo, da bi se ta dan razširil na vse leto in da bi bila javnost čim bolj osveščena o pomenu lokalno pridelane hrane, ki ne le, da je bolj sveža, temveč je tudi bolj zdrava in zaradi manj transporta in skladiščenja tudi manj obremenjuje okolje. SAŠO DRAVINEC