Da bo Slovenija v petih letih povprečno razvita članica EU
Države EU se pobirajo, Slovenija pa še kar stoji na mestu oziroma se določeni gospodarski kazalci pri nas še poslabšujejo. S takšnim sporočilom vlade socialnim partnerjem se je začel proces oblikovanja socialnega sporazuma za obdobje petih let. Dokument, od katerega bo odvisen izhod Slovenije iz krize, naj bi nastal v duhu enakopravnosti vseh socialnih partnerjev.
BRDO PRI KRANJU>“Večje kot bo soglasje v družbi, večja kot bo stopnja razumevanja, bolj uspešni bomo pri reševanju problemov,” je predstavnikom delodajalcev in delojemalcev dejal predsednik vlade Janez Janša. Izhodišča socialnega sporazuma, ki jih je včeraj javno predstavila vlada, bodo zdaj predmet diskusije v strokovnih skupinah, svoje predloge bodo dajali delodajalci in sindikati, dokončno usklajeno besedilo sporazuma pa naj bi bilo nared do konca junija.
Kje naj bi bila Slovenija čez pet let? Po kakovosti življenja naj bi se uvrščala v zgornjo polovico članic OECD (zdaj se Slovenija pri osmih indikatorjih kakovosti življenja uvršča pod povprečje in le pri treh nad povprečje OECD), število brezposelnih naj bi se zmanjšalo za 40 odstotkov, razvoj naj bo enakomeren; zmanjšati se mora tako število ljudi, ki so izpostavljeni rveganju revščine kot neenakost med regijami.
Črne statistike
Gospodarska aktivnost Slovenije se je v zadnjih treh meseci zmanjševala, v prihodnjem letu lahko pričakujemo kvečjemu stagnacijo, brezposelnost pa naj bi se do leta 2013 povzpela na 120.000. Vladni predstavniki se, ko rišejo črno sliko za prihodnji dve leti, sklicujejo na uradne statistike.
Razmere je mogoče umiriti le z izboljšanjem konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, davčnimi olajšavami za nova podjetja, povečanjem olajšav za naložbe, racionalizacijo javne uprave. Spremembe bi se morale dotakniti še politike rasti plač v javnem sektorju; rast naj ne bi bila večja od rasti plač v gospodarstvu. Spremeniti bi bilo treba delovnopravno zakonodajo, tako da bi razvijali koncept varne prožnosti. Pred socialnimi partnerji je zdaj naloga, da se poenotijo o teh predlaganih ciljih za naprej. “Če bi nam to uspelo, bi za naslednjih pet let podpisali socialni sporazum, ki bi definiral pot in ključne korake za izhod iz krize in tudi ključne strukturne prilagoditve, ki jih mora Slovenija narediti,” je začetek oblikovanja sporazuma pospremil Janša.
Kdo je bolj kriv
Izhodišča za oblikovanje sporazuma pozdravljajo predvsem predstavniki delodajalcev. Tatjana Čerin (GZS) je dejala, da so bile strukturne reforme potrebne že pred tremi leti in da gospodarstveniki to vedo tudi brez statistik in napovedi OECD. Milan Lukič (Združenje delodajalcev Slovenije) pa je poudaril zlasti strukturno nesorazmerje, ki smo mu priča v zadnjih treh letih. V tem času je realni sektor izgubil 41.000 delovnih mest, javni sektor pa se je povečal za 5400 delavcev. Število brezposelnih se je v tem času povečalo za 42.000, upokojencev pa za 25.000.
Od sindikatov so prihajale skrbi, da socialni sporazum vodi v krčenje pravic delavcev. Zlasti napoved uvedbe socialne kapice naj bi pomenila razbremenitev najbogatejših, čemur v sindikatih nasprotujejo. Dušan Semolič je opozoril, da krize niso povzročili delavci in da se tistim, ki so ravnali pohlepno in kopičili premoženje, ni nič zgodilo. “Plače niso sovražnik gospodarstva.” Brez rasti plač in krepitve delavskih pravic ne bo izhoda iz krize, je prepričan.
Seja ekonomsko socialnega sveta, je tako minila predvsem ob krakih stikih med delodajalci in delojemalci o tem, kdo je v krizi več žrtvoval ter na čigav račun in kako se rešiti iz krize.
Vladna stran je ob predstavitvi izhodišč za oblikovanje socialnega sporazuma predstavila tudi kratkoročni varčevalni okvir, ki bo zajet v rebalansu proračuna za leto 2012. Minister za finance Janez Šušteršič je za varčevanje napovedal predvsem bolj racionalno obnašanje države pri materialnih stroških in tudi službenih potovanjih, k varčevanju pa naj bi prispevalo tudi preoblikovanje ministrstev z novim zakonom o vladi. Ministri naj bi do aprila, ko naj bi bil rebalans sprejet na vladi, pregledali, kateri programi, ki so opredeljeni v proračunu, so nujni, pričakujemo pa lahko tudi spremembe nekaterih zakonov, ki nalagajo financiranje določenih ta trenutek po mnenju vlade nepotrebnih vsebin.
JANA KREBELJ