Damoklejev meč je rodil trmo in rast
Postojnska bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo je nedavno obeležila šest desetletij delovanja. Po besedah direktorja Aleksandra Merla gre za čas neutrudnega dela, ko je bilo treba nenehno dokazovati potrebo po ohranitvi ustanove in uvajati sodobne metode, da je ostala kakovostna in konkurenčna. Med prvimi v državi bodo odprli babiško hišo - okolje, podobno domačemu, za porode pod vodstvom babic tik bolnišnice. Ta bi nastopila, ko bi bilo to nujno za varnost porodnice in novorojenčka.
PORODNIŠTVO IN GINEKOLOGIJA> Veliko pomembnih dogodkov se je nanizalo v šestih desetletjih v ustanovi, ki je bila ob odprtju in še nekaj časa zatem prva porodnišnica na Primorskem. Zato ni naključje, da je v njej prijokalo na svet veliko znanih Primorcev.
Zdravniki s srcem
“Veliko priznanih ginekologov pionirjev je postavilo temelje tej ustanovi,” pravi direktor Aleksander Merlo. “Naj omenim le nekatere – ob znanem zdravniku Lunačku še Ladislava Lenarta, Zorislava Ščuko in Ivana Benka, ki jo je vodil najdlje.” Slednji se je v zgodovino ustanove zapisal kot predstojnik, ki je imel leta 1985 ključno vlogo pri odločitvi za gradnjo sedanje stavbe, zgrajene spomočjo samoprispevka.
“Novogradnja je omogočila tudi pospešeno rast in razvoj naše dejavnosti, saj so bili stari prostori neprimerni, širitve niso bile možne,” dodaja Merlo. Kot direktor ji je načeloval v letih 1991 do 2001, zatem se je za nekaj časa posvetil politiki, sedanji mandat pa je nastopil januarja letos.
Boj za obstoj
Usoda ustanove je po njegovi oceni povezana z močnimi porodnišnicami v soseščini - ljubljansko, izolsko, šempetrsko. Prav zato so v preteklosti razmišljanja za zdravstveno politiko odgovornih v državi večkrat rojevala zamisel o administrativnem zaprtju porodnišnice v Postojni.
Navezovala so se namreč na prepričanje, da Primorska ne potrebuje treh porodnišnic. “To visi nad nami kot Damoklejev meč, zato smo se morali nenehno dokazovati in utemeljevati svoj obstoj,” izpostavlja Merlo. “Hkrati je bil to poseben izziv, ki se je okrepil po letu 1988, ob preselitvi v novozgrajeno stavbo.”
Drugi udarec so doživeli po osamosvojitvi. Z odhodom vojakov je Postojna ostala brez močne vojašnice in tudi dela prebivalstva, saj so odšle družine - torej tudi pacientke. “Tudi zato se je občutno zmanjšalo število porodov, pristali smo le pri 600 porodih na leto. O ukinitvi pa so razmišljali kar brez nas. Za to smo zvedeli iz medijev. Deležni smo bili zelo hudih pritiskov, morali smo se odločno boriti za obstoj, osebno sem se zelo angažiral in zato postal med ljudmi dobro znan,” se spominja Merlo.
Od tod je bila njegova pot do kandidature v politiki in izvolitve za poslanca domala samoumevna.
Sodobne novosti
Pa vendar so uspešno prestali najbolj kritično obdobje in se, tudi zato, začeli intenzivno posvečati strokovnemu razvoju ter uvajati sodobne metode v porodništvu in ginekologiji.
Merlo našteva: “Med prvimi smo, denimo, vpeljali porod v vodi, prvi smo že porodnicam omogočili porod z epiduralno analgezijo, ki je na voljo ne glede na uro rojevanja, uspelo nam je privabiti nekaj mladih strokovnjakov in jim omogočiti specializacijo, usposobili smo svoj tim babic. Čeprav se tudi mi soočamo s pomanjkanjem kadrov, skušamo kar se da skrbeti za vzgojo svojih kadrov.”
Stiska z zdravniki je nasploh problem slovenskega zdravstva. Hkrati se porodniško-ginekološka stroka krepi tudi z diplomiranimi medicinskimi sestrami. Slednje naj bi - po zgledu EU - začele opravljati tudi nekaj opravil, ki jih pri nas še opravljajo zdravniki ginekologi. “Zakaj ne,” meni Merlo. “Prav slednje ima v mislih tudi zdravstveni minister Dorjan Marušič, ko omenja prevetritev porodniško-ginekološke dejavnosti. Te sestre so usposobljene tudi za, denimo, odvzem brisov in podobnih opravil, kar v tujini že sodi v njihov delokrog.”
Postojnska ustanova je po številu porodov četrta v državi - za Ljubljano, Mariborom in Celjem. Lani so opravili 1622 porodov. Letos se je število porodov - v primerjavi z enakim obdobjem lani - že povečalo za sto. Poleg porodnic in pacientk z območja, ki nanjo gravitira, prihaja tudi veliko žena z drugih območij države.
Ne odlašati z naraščajem
Postojnska ustanova se ponaša tudi z dobro razvito dejavnostjo zdravljenja neplodnosti, ki postaja ob vse kasnejši odločitvi za potomca tudi vse bolj aktualna.
Je prav, da ženska oziroma pari odlagajo načrtovanje rojstva otroka v kasnejše življenjsko obdobje? Sogovornik meni, da je treba upoštevati naravne zakonitosti in rodno dobo. Strinja se, da si mladi pari in mlade ženske zdaj teže ustvarijo možnosti za eksistenco, s čimer sta povezani zaposlitev in stanovanjsko vprašanje. Prav tako je res, da se življenjska doba podaljšuje.
Svari pa pred tako imenovano zamujeno priložnostjo. “Pri prvem otroku je med drugim zelo pomembno zdravstveno stanje ženske - čas, ko telo še proizvaja zdrava, kakovostna jajčeca. Zato jim svetujem, naj se za otroka, če si ga res želijo, odločijo nekje pri 33. oziroma 34. letu starosti. Možnosti za zanositev so tedaj veliko večje od obdobja pri 40. letu starosti. Vsekakor je res, da je medicina tako napredovala, da tudi 40-letnica še vedno zanosi in rodi zdravega otroka. Veliko parov pa se tedaj, žal, prvič sooči s sterilnostjo. Proces zdravljenja terja svoj čas, prav tako tudi poskusi oploditve z biomedicinsko pomočjo …”
V Postojni opravljajo še vrsto operacij, od tistih na dojkah do endoskopskih in drugih na rodilih, povezanih z zdravljenjem različnih bolezni in zdravstvenih stanj žena.
Niso se še potegovali za Unicefov naziv Novorojencu prijazna porodnišnica. Zakaj ne? Merlo pravi, da med drugim zato ne, ker so na podlagi izkušenj ugotovili, da potrebuje mamica po porodu počitek. Zato prve dni ne more imeti ves čas ob sebi novorojenčka in zanj v skrbeti. To je še zlasti pomembno po težjem porodu. Glede na vse krajšo ležalno dobo mora biti v primernem stanju ob odpustu domov, ko bo morala sama ves čas v celoti skrbeti za otročička.
Skoraj kot doma
Zadnja leta je tudi v Sloveniji vse bolj popularno rojevanje doma, s pomočjo najete babice. Babic s takšno licenco v Sloveniji ni, zato se pojavljajo babice iz tujine, ki delajo na črno. Znani so tudi zapleti in kar nekaj je razvpitih primerov, ko je prišlo do resnih zapletov. Prav zato bodo v bližini bolnišnice, v stavbi, kjer je imel v preteklosti prostore laboratorij zdravstvenega doma, uredili prvo babiško hišo pri nas.
“Uredili jo bomo podobno domačemu okolju, ki je ženski in partnerju prijaznejša od bolnišnice. Ta zamisel je dobra zato, ker bo tudi strokovna pomoč le dvajset metrov proč in bi lahko v primeru zapletov nemudoma primerno ukrepali,” pojasnjuje Merlo. JASNA ARKO