Dan Snaith, vodja zasedbe Caribou, ki je v nedeljo gostovala pri nas

Svet
, posodobljeno:

Zasedba Caribou je v Kinu Šiška predramila nedeljski, pregovorno idilični družinski večer in tudi v tretje razvnela slovenske klubske privržence.

Le dobro uro dolg mavrični performans elektronskih ritmov v sozvočju z indie rockom so Dan Snaith in njegovi sodelavci oplemenitili s psihedeličnimi vložki, prizorišče pa nadgradili s sončnimi vizualijami. Dvaintridesetletni doktor matematičnih znanosti se je med petjem in ustvarjanjem mehanskih zvokov sproščeno poigraval s številnimi glasbili. Perfekcionist, ki na odru morda deluje nekoliko racionalno, večino glasbe posname kar doma. Pri lastnem glasbenem ustvarjanju pa je radikalno selektiven.

Rezultati samokritike so očitni - njegov predzadnji studijski album Andorra je leta 2008 prejel prestižno kanadsko nagrado Polaris Music Prize, z zadnjim pa je osvojil avtoritativne glasbene kritike. Snaith se je lani med ustvarjanjem albuma Swim naučil tudi plavati.

> Z novim albumom Swim ste sprožili pravi val evforije in tako znova presegli pričakovanja svojih oboževalcev. Kakšnim estetskim zamislim tokrat sledite?

“Pravzaprav me navdihuje brezčasna glasba. Osredotočam se na zbiranje posameznih zvočnih vtisov, namesto da bi iskal navdih v literaturi ali drugih umetniških zvrsteh. Poudaril bi, da sem pred ustvarjanjem aktualnega albuma Swim k ustvarjanju glasbe pristopal zelo pragmatično. Doslej nisem prav nič razmišljal, temveč sem raje eksperimentiral z zvoki in potem opazoval, kam me bodo popeljali, kaj se bo zgodilo. Z zadnjim albumom sem prvič ustvarjal fluidne zvočne kraje in strukture, kar je vplivalo na zametke skladb in kasneje na celoten proces ustvarjanja. Bistvo mojega delovanja je v takojšnjem odzivu, saj mora tistemu, kar slišim, slediti emocionalno vznemirjenje.”

> Ali lahko poveste kaj več o premišljenosti svojega ustvarjalnega procesa? Ali pri grajenju zvočnih krajin pustite domišljiji prosto pot ali glasbeno ustvarjanje poskušate nadzirati?

“Moje ustvarjanje temelji na intuiciji. Enostavno se poglobim in se prepustim določeni vznemirljivi tematiki. Ustvarjanje fluidno zveneče glasbe in sledenje tej konceptualni ideji skozi celoten proces ustvarjanja albuma mi je prvič zares uspelo letos. Ko sem v preteklosti poskušal narediti glasbeni projekt na osnovi določene konceptualne ideje, je slednja delovala vsiljeno in izumetničeno. Sledenje intuiciji in občutkom je bilo zame vselej najboljša pot.”

MATEJA ROT

Celoten pogovor preberite v prilogi 7. val tiskane izdaje Primorskih novic.