Danes je velika noč - največji krščanski praznik

LJUBLJANA> Na velikonočno jutro, ki ga verniki pričakajo po 40-dnevnem postu, se po tradicionalnem običaju mnogi v krogu družine zberejo ob velikonočnem zajtrku, za katerega so najbolj značilni pirhi, potica, šunka in hren. Po katoliških cerkvah pred tem pripravijo tudi jutranje vstajenjske procesije, praznične maše pa potekajo ves dan.

Še posebej slovesno je danes v Vatikanu, kjer se te dni mudijo množice vernikov z vsega sveta. Osrednjo slovesnost na Trgu sv. Petra je vodil papež Franšiček. Po tradiciji papež nato z osrednje lože vatikanske bazilike podeli blagoslov mestu in svetu. Velikonočne slovesnosti potekajo tudi v Jeruzalemu, praznično je tudi po slovenskih cerkvah.

Ljubljanski nadškof Anton Stres je vodil procesijo po ulicah v središču Ljubljane in za tem mašo v stolnici. V mariborski stolnici je slovesnost vodil tamkajšnji nadškof Marjan Turnšek. Evangeličanski škof Geza Erniša pa je bogoslužje velike noči vodil v Moravskih Toplicah.

Velika noč je praznik veselja in upanja, kar verniki izražajo tudi z vzklikom aleluja, ki pomeni slavite Boga. Verniki se na veliko noč pripravljajo s 40-dnevnim postnim časom, še posebej pa v zadnjem tednu pred praznikom, ko prebirajo tudi svetopisemske odlomke o Jezusovem trpljenju.

Stres je v letošnji velikonočni poslanici poudaril pomen poguma, da vstanemo, se spremenimo in gremo naprej. “Verjamemo, da bomo enkrat dokončno vstali, da ne bo več nevarnosti za ponoven padec ali celo propad,” je dejal. Erniša pa je v velikonočni poslanici dejal, da “moramo biti in ostati tudi bitja čustev, ki jih vodi potreba po ljubezni, pomoči in solidarnosti.” S tem po njegovem prepričanju ohranjamo človečnost in kljubujemo nevarnosti, da postanemo civilizacija, v kateri je edini gospod in gospodar postal uspeh za vsako ceno.

Velik del pravoslavnih kristjanov bo zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma veliko noč letos obeležil pet tednov pozneje.

STA