Danes mineva 25 let od največje jedrske nesreče v zgodovini
Danes mineva 25 let od najhujše jedrske nesreče v zgodovini, ko je 26. aprila 1986 ob 1.23 zjutraj eksplozija uničila četrti reaktor nuklearke v Černobilu. Radioaktivni oblak je kontaminiral dobršen del Evrope, na območju nesreče pa je zaradi kontaminacije umrlo več tisoč ljudi.
ČERNOBIL> Silovita eksplozija je radioaktivne snovi iz uničenega reaktorja vrgla približno kilometer visoko. Izhajanje radioaktivnih snovi se je nadaljevalo še deset dni, dokler gasilcem in reševalcem v nemogočih razmerah ni uspelo zasuti reaktorja z betonom in svincem.
Deset ton radioaktivnih snovi
V teh desetih dneh je v ozračje ušlo ogromno radioaktivnih snovi. Po nekaterih ocenah celo za deset ton. Radioaktivne snovi so hudo onesnažile Belorusijo, Rusijo in Ukrajino, oblak pa je zajel praktično vso Evropo, od Skandinavije na severu do Slovenije, Italije in Nemčije na zahodu Evrope.
Ugibanja o številu žrtev
Neposredno zaradi posledic eksplozije reaktorja in močnega sevanja je umrlo 30 delavcev nuklearke v Černobilu in gasilcev, ki so prihiteli na pomoč. O tem, koliko naj bi bilo skupaj žrtev nesreče, pa se ocene močno razlikujejo.
Po nekaterih navedbah je zaradi posledic sevanja umrlo več kot 100.000 ljudi, po drugih pa morda največ 10.000. Podobno je tudi z ocenami obolelih, saj se na primer rakava obolenja razvijejo po daljšem času in jih je težko neposredno pripisati nesreči v Černobilu.
Spominske slovesnosti
Obletnico nesreče bodo danes obeležili s številnimi spominskimi slovesnostmi. Ruski patriarh Kiril je natanko ob 1.23, ko je prišlo do eksplozije v reaktorju, maševal v Kijevu. Zatem namerava maševati še v Černobilu in ob spomeniku ob nesrečni jedrski elektrarni. Ene izmed spominskih slovesnosti pa se namerava skupaj z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem udeležiti tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.
STA