Danes mineva deset let od sprejetja zaščitnega zakona
Danes mineva deset let od sprejetja zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Mnenja glede zakona, na katerega je manjšina čakala vse od vojne, so že od začetka različna in tudi njegovega polnopravnega izvajanja manjšina še ni dočakala, vendarle pa danes prevladuje mnenje, da je ta zakon največ, kar je bilo v danih razmerah mogoče doseči.
TRST, GORICA, VIDEM, LJUBLJANA>Stojan Špetič, ki je bil v času sprejemanja zaščitnega zakona senator v Rimu, priznava, da so morali takrat paktirati z desnico, če so hoteli doseči sprejetje zakona, a hkrati dodaja, da jim je iz opozicije vendarle uspelo uveljaviti več določb, bistvenih za preživetje in zaščito manjšine, kot so vračanje slovenskih priimkov, financiranje manjšinskih kulturnih dejavnosti in ustanov ter podpora manjšinskemu tisku.
Predsednik paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine v Italiji Bojan Brezigar vidi glavno odliko zaščitnega zakona predvsem v tem, da so Slovenci v Videmski pokrajini danes priznani kot narodna manjšina, izpostavlja pa tudi pomen dvojezičnega šolskega centra v Špetru.
Dve krovni organizaciji Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini, Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ) ter Svet slovenskih organizacij (SSO), sta ob obletnici zaščitnega zakona za danes v Ljubljani in Trstu sklicali novinarski konferenci. O zaščitnem zakonu in njegovem (ne)izvajanju pa bodo govorili tudi na javnih večerih, ki jih bo SKGZ pripravila najprej danes v Gorici, v prihodnjih tednih pa še v Špetru in Trstu.
Po drugi strani bo družbenopolitično društvo Edinost v Trstu danes pripravilo zborovanje ob obletnici "italijanske in evropske tragedije, da o slovenski niti ne govorimo". Društvo namreč meni, da zaščitni zakon ovira in preprečuje rabo slovenščine v odnosih z javnimi oblastmi ter pomeni kršitev temeljnih načel italijanske ustave in vrednot EU. STA