Danes pravoslavni božič in sveti trije kralji

LJUBLJANA> Pravoslavni verniki bodo zvečer po običaju zažigali hrastova polena, imenovana badnjak, in se odpravili k polnočnicam v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kopru, Novi Gorici in Novem mestu.

Šesttedenski post

Priprave na božič, praznik Jezusovega rojstva, sicer potekajo šest tednov, ko za vernike velja tudi post. Na predvečer božiča, badnji dan, ki pomeni bdenje ali pričakovanje, verniki poleg badnjaka, ki je znamenje novorojenega Jezusova, v domove ponesejo tudi slamo ter tako simbolično ustvarijo prostor, v kakršnem se je pred dvema tisočletjema rodil Jezus.

Različni koledarji

V nekaterih pravoslavnih cerkvah božič praznujejo pozneje kot ostali kristjani, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni.

Tudi Srbska pravoslavna cerkev, ki je prisotna v Sloveniji, božič obeležuje sedmega januarja po gregorijanskem koledarju, istočasno pa praznujejo tudi v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, Romunska, Bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.

Sveti trije kralji

Katoličani pa danes praznujejo Gospodovo razglašenje (epifanijo) ali praznik Svetih treh kraljev. Ta praznik so poleg božiča kot praznika Jezusovega rojstva uvedli na začetku četrtega stoletja, in sicer najprej na Vzhodu in nato še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega (Vzhoda), saj pomeni prikazanje oziroma razglašenje. Modri so že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje.

Matejev evangelij

Obisk modrih je opisan v Matejevem evangeliju. Pisec ne navaja števila oseb, pač pa pravi, da so prinesli trojen dar: zlato, kadilo in miro. Od tod tudi sklep, da so bili darovalci trije. Njihova imena v evangeliju niso zapisana, temveč so v različnih različicah znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper, Miha in Boltežar.

Tretji sveti večer

Večer pred praznikom Gospodovega razglašenja je po izročilu tretji sveti večer (prvi je pred božičem, drugi pa na silvestrovo pred novim letom), zato je na Slovenskem v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M + B + 11. STA