Davčne blagajne septembra pred poslanci
Davčni zavezanci, ki poslujejo z gotovino, naj bi letno utajili za 130 milijonov evrov davka na dodano vrednost. Država jim namerava na prste stopiti z uvedbo davčnih blagajn. Zakon za uvedbo naprav, ki bi beležile ves promet, je skoraj nared; vlada naj bi ga obravnavala v kratkem, državni zbor pa bi predlog zakona dobil septembra.
LJUBLJANA> Davčni zavezanci, ki poslujejo z gotovino, za svoje storitve pogosto ne izdajajo računov ali pa račune (na primer tiste, ki jih pustijo gostje v lokalu) brišejo oziroma naknadno spreminjajo. Davčne utaje znotraj registriranih dejavnosti (kot so gostinstvo, frizerstvo, gradbeništvo, cvetličarstvo, kozmetične storitve, zobozdravstvo), ki se kažejo skozi prikrivanje prihodkov ali neupravičeno prikazovanje stroškov, naj bi predstavljale več kot 40 odstotkov sive ekonomije.
Davčna blagajna naj bi stala od nekaj čez 40 do 3100 evrov (če gre za mrežo več naprav). Če davčna blagajna ne bi bila kompatibilna z registrsko, bi moral davčni zavezanec zamenjati tudi to.
V kratkem na vladi
Zaradi tega se ministrstvo za finance pripravlja na uvedbo davčnih blagajn, to je dodatnih elektronskih napravic, ki bi poleg običajnih registrskih blagajn beležile izdane račune ter vodile podatke o prometu in davkih.
Kako bo urejen sistem davčnih blagajn, na finančnem ministrstvu še ne morejo natančno odgovoriti, saj zakonodajo še intenzivno pripravljajo: “Predvideva se, da bo vlada predlog obravnavala v kratkem, v državni zbor pa naj bi bil predlog zakona predvidoma posredovan septembra.”
Kot je znano že od prvih osnutkov zakona, bi Davčna uprava RS (DURS) podatke v davčnih blagajnah preverjala pri davčnih zavezancih ali pa prek oddaljenega dostopa. V drugem primeru inšpektorjem ne bi bilo treba od vrat do vrat nadzirati davčnih zavezancev, a kot opozarjajo na Obrtno-podjetniški zbornici (OZS), Slovenija takšne informatizacije še ne zmore. V ruralnih delih države so internetne povezave tako slabe, da ni mogoče pošiljati niti preprostih elektronskih sporočil, kaj šele nadzorovati podatke na daljavo.
Da ne bo nesporazuma: Obrtna pa tudi ostale zbornice davčnim blagajnam ne nasprotujejo, vendar v OZS v davčnih blagajnah vidijo le delno rešitev. Kaj pa ostalih 60 odstotkov sive ekonomije, ki jo prispevajo neregistrirane dejavnosti in dejavnosti, za katere registracija ni potrebna, se sprašujejo in opozarjajo, da davčna blagajna nikogar ne more prisiliti k izdajanju računov.
Uvedba davčnih blagajn žuli tudi kmete, ki skušajo prek svojega sindikata doseči, da bi bili izvzeti iz novega sistema. “Naša generalna pripomba je, da bi bile kmetije, ki se ukvarjajo izključno s proizvodno dejavnostjo in tudi operirajo z gotovino (prodajo ali kupijo kakšno tele, prodajo mimo zadrug kako zelenjavo), popolnoma izvzete iz davčnih blagajn,” pravi predsednik sindikata Roman Žveglič. Po torkovem sestanku na ministrstvu je Žveglič poudaril, da ministrstvo nima ocene, koliko kmetov bi moralo imeti davčne blagajne.
Blagajno naj kupi država
OZS je s problematiko zelo povezana, saj raziskave kažejo, da je utaja davkov pri poslovanju z gotovino zelo razširjena zlasti pri malih podjetjih z do štirimi zaposlenimi.
Na ministrstvu za finance so si v osnutku zakona zamislili, da bi si davčno blagajno kupil vsak davčni zavezanec sam, kar naj bi pri 50.000 davčnih zavezancih, ki poslujejo z gotovino, naneslo 22 milijonov evrov. Stroški države za uvedbo davčnih blagajn bi znašali 2,6 milijona evrov.
Na OZS pravijo, da bi morala država na svoja pleča prevzeti tudi strošek nakupa blagajn za davčne zavezance. “Z vidika tistih zavezancev, ki pravilno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, je strošek nabave davčne blagajne še posebej nepotreben in neupravičen,” menijo.
Za obrtnike je vprašljiva tudi uporaba davčne blagajne pri dejavnostih, ki niso vezane na poslovni prostor. Terensko delo opravljajo taksisti, dimnikarji, serviserji in še bi lahko naštevali. Vsi ti bi morali imeti brezžični internet in ustrezno strojno opremo za izdajanje računov na terenu. JANA KREBELJ