David Koražija med Madžarsko, Primorsko in Štajersko
V domačem Celju so ga označili za neperspektivnega, zato se je odločil za igranje v Ormožu. Ko je večkrat zabil po deset in več zadetkov, so ga povabili v Hrpelje, nato pa je sledila selitev v madžarski Veszprem. Rokometaša Davida Koražijo si z razlogom lastimo tudi Primorci. Ne samo, da je športno uveljavitev doživel v Gold Clubu, temveč se je ob svoji partnerki Vanji Sluga iz Rodika tudi poprimorčil.
VESZPREM> Prelomni trenutek v karieri Štajerca je bil pred slabimi sedmimi leti, ko je s soigralci v Ormožu premagal takrat že močan Gold Club in obenem zabil še devet zadetkov. To je bil znak za Vojka Lazarja, ki ga je že v prihodnji sezoni povabil na Primorsko. Uveljavil se je na krilnem položaju in zaigral v ligi prvakov. “Še danes se rad spominjam časov Gold Cluba, s katerim smo našim navijačem pripravili nemalo lepih presenečenj. Tudi igranje v ligi prvakov je bila posebna zgodba. Škoda, da se je potem vse skupaj zaključilo tako, kot se je,” se danes spominja hrpeljskega obdobja.
Bil je med tistimi, ki niso dolgo čakali na novega delodajalca. Večni madžarski prvaki zadnjih 25 let so pokazali največ zanimanja, zato se je usedel v avtomobil in odpeljal v Veszprem, le slabi dve uri od slovensko-madžarske meje. “Tu se počutimo dobro, čeprav se radi vračamo v Slovenijo. Vedno, ko imamo vsaj dva dni prosto, se odpeljemo domov.” Sprva sta z dekletom imela pomisleke glede triletne hčerke. “Hanna obiskuje mednarodni vrtec. Sicer pa s sporazumevanjem nima večjih težav, saj od nas treh morda še najbolje govori madžarsko,” se sramežljivo pošali Daco, ki bo z družino v Veszpremu živel tudi v prihodnji sezoni, nato pa se mu bo štiriletna pogodba iztekla.
Na Madžarsko je prišel kot slovenski reprezentant, saj značilnega hitrega protinapada, lahkotnega teka, mirnosti v obrambi in ubijalskega instinkta v napadu niso spregledali niti tedanji reprezentančni selektorji. Prvi ga je pred petimi leti na zbor poklical Kasim Kamenica, v dresu z državnim grbom pa je kasneje debitiral pod taktirko Mira Požuna. Zdaj ga ni na seznamu selektorja Borisa Deniča, čeprav bi si zaslužil vsaj mesto v širšem izboru.
Po treningih se navadno hitro vrača v začasni dom, kjer prek satelitske antene spremlja večinoma slovenske televizijske programe. Sicer pa je redno v družbi soigralcev s področja nekdanje Jugoslavije. Mirsad Terzić, Renato Sulič in vratar Dejan Perić so igrali v Celju, Balasz Laluska pa je slovenskemu občinstvu znan po igrah v Cimosovem dresu. Skupaj bodo, vsaj tako kaže, osvojili še 19. naslov državnega prvaka, ki bo četrti zaporedni tudi za Koražijo. Čeprav Veszprem ne slovi kot nočno mesto, je pred dobrima dvema letoma za las ušel hudemu pretepu, ki se je končal z umorom njegovega soigralca Mariana Cozme, kar je pretreslo rokometni svet. “Le kakšnih 20 minut pred tragičnim dogodkom sem se sam kar peš odpravil proti domu, zato niti ne vem, kaj se je natančno dogajalo,” je, ko besede nanesejo na tragedijo, redkobeseden Koražija.
Pred njim je le še finale državnega prvenstva, nato pa dober mesec dni počitka, ki ga bo v družinskem krogu večinoma preživel v domovini, med Štajersko in Primorsko.
MIHA PENKO