De Maiziere dopušča vračanje beguncev v Slovenijo in na Hrvaško

STUTTGART > Minister Thomas de Maiziere je v pogovoru pojasnil, da je za registracijo beguncev in obravnavo njihovih prošenj za azil v skladu z dublinskim sistemom, ki velja v EU, načeloma odgovorna tista država članica unije, v katero begunci najprej pridejo.

In to je trenutno največkrat Grčija, kar pomeni, da po dublinskem sistemu načeloma obstaja možnost vračanja prosilcev za azil iz Nemčije v Grčijo. A težava je v tem, da so različna sodišča v preteklosti odločila, da obravnava beguncev v Grčiji ni primerna in da so tam kršene njihove človekove pravice, zato vračanje ljudi tja ni mogoče.

Podobne sodne odločitve so bile sprejete tudi glede Madžarske, je nadaljeval de Maiziere in ob tem dodal, da so pri Hrvaški in Sloveniji razmere drugačne, saj tovrstnih ovir ni. Zato je treba po njegovih besedah dejansko preveriti, ali bi lahko Nemčija povečala vračanje prosilcev za azil v ti dve državi.

Minister je sicer v pogovoru večkrat posvaril, da obstajajo meje, do katerih Nemčija še lahko gre pri sprejemu beguncev, saj jih v državo že nekaj časa prihaja na tisoče vsak dan. Kot je opozoril, je treba zato poiskati druge rešitve na ravni EU.

“Nekje pač obstaja neka faktična meja sprejemnih kapacitet. Že sedaj je precej težko vsem beguncem priskrbeti streho nad glavo. A nam še uspeva,” je dejal in obenem opozoril, da postaja položaj z naraščanjem števila beguncev vse težji - ne le v smislu kapacitet v smislu nastanitve, temveč tudi z vidika kapacitet za obravnavo prošenj za azil in za integracijo prišlekov.

Med drugim je tudi potožil, da so bili begunci v Nemčiji nekje do poletja še hvaležni za sprejem, prijazni do oblasti in ubogljivi - v smislu da so se pustili registrirati, porazdeliti na različne konce države in podobno.

“Od nedavnega pa opažamo, da številni begunci na to ne pristajajo več. Ali se sploh nočejo registrirati ali pa le tam, kjer je po njihovem prav in dobro. Ne pustijo se porazdeliti. To pa ne gre.”

Ostojić: Hrvaška in Slovenija imata dogovor za primer zaprtja madžarske meje

Hrvaški notranji minister pa Ranko Ostojić je v nedeljo ponovil, da obstaja operativni dogovor med Hrvaško in Slovenijo o skupnem preusmerjanju beguncev proti Avstriji in Nemčiji, če bi Madžarska zaprla mejo s Hrvaško. Slovensko notranje ministrstvo je Ostojićeve navedbe po poročanju POP TV medtem zanikalo. Po njihovih navedbah potekajo le pogovori.

Hrvaški mediji so konec tedna ugibali, da bi Madžarska lahko v nedeljo zaprla svojo mejo proti Hrvaški, ker bo dokončala postavitev ograje na meji, a se to doslej ni zgodilo.

Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je v pogovoru za oddajo Nedjeljom u 2 na hrvaški televiziji dejal, da obstajajo “druga vrata” proti EU, če bo Madžarska zaprla svojo mejo.

“Na operativni ravni obstaja dogovor s slovenskimi kolegi. Seveda, razumni ljudje vedo, da je bolje ljudi prevažati organizirano, kot da bi oni sami poskušali iskati svojo pot naprej,” je Ostojić odgovoril na vprašanje, ali so ta “druga vrata” Slovenija.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je za POP TV navedbe hrvaške strani medtem zanikal. Po poročanju televizije na notranjem ministrstvu poudarjajo, da so ves čas v stiku z vsemi sosednimi državami, da sodelujejo na operativni ravni, vendar pa da s Hrvaško ne obstaja noben konkreten dogovor o morebitnem koridorju.

“Na operativni ravni se vodijo pogovori, vendar nobenega dogovora ni, s katerim bi natančno definirali neke postopke, neke linije, rute, karkoli. To pa lahko mirno zatrdim,” je za POP TV še dejal Šefic.

Kot je še pojasnil Ostojić, prihodnje poteze niso odvisne ne od Hrvaške, Slovenije in Madžarske niti od Avstrije temveč predvsem od Nemčije.

Poudaril je, da nobena žica ali ograja ne more ustaviti begunskega vala. “Edina rešitev, ki bi bila učinkovita v tem primeru, bi bilo streljanje na te ljudi, a ne vem, kdo bi se lahko odločil za kaj takega,” je še dejal Ostojić.

Do danes zjutraj je na Hrvaško sicer prišlo več kot 114.000 beguncev, večino so prepeljali proti Madžarski.

Hrvaški premier Zoran Milanović je v nedeljo omenil možnost, da bi tudi Hrvaška zgradila ograjo na svoji meji. Kot je poudaril, bi šlo za “najbolj skrajno rešitev”, za katero je prepričan, da se ne bo zgodila.

Prejšnji teden je Milanović potrdil, da je Hrvaška okrepila policijske enote na meji s Črno goro ter da bo ta del hrvaške meje zaprt za begunce.

Na Hrvaško je od sredine septembra do danes zjutraj iz Srbije prispelo več kot 114.200 beguncev oziroma migrantov, je potrdilo hrvaško notranje ministrstvo. Večino so organizirano prepeljali do meje z Madžarsko. Pričakujejo tudi nadaljevanje begunskega vala iz Srbije, od koder so od polnoči sprejeli približno 2500 ljudi.

Madžarska policija je medtem danes sporočila, da je na Madžarsko od začetka leta vstopilo 312.111 migrantov, zgolj prejšnjo noč nekaj manj kot 6000 iz Hrvaške in nekaj deset iz Srbije. Od začetka leta so imeli 176.168 prosilcev azila, zaradi ilegalnih prehodov meje in uničenja žice na meji pa so ovadili več kot 560 oseb.

Medtem je s skrajnega vzhoda Hrvaške iz Tovarnika proti madžarski meji odpeljal 53. izredni vlak z begunci, so potrdili na hrvaških železnicah.

Kot so dodali, so od nedelje zvečer začeli postopno normalizacijo prometa mednarodnih in obmejnih vlakov na mejnih prehodih s Slovenijo in Srbijo. Prvi vlak bo današnji med Beogradom in Zürichom v Švici. Nato bodo sledili tudi vlaki od Zagreba proti Münchnu in Frankfurtu. Proti Madžarski pa redni železniški potniški promet še vedno ne poteka.

Danska zaostruje pogoje za pridobitev državljanstva

Danska, ki je letos že znižala prejemke za prosilce za azil, zdaj zaostruje še pogoje za pridobitev državljanstva. Tisti, ki bodo želeli postati danski državljani, bodo morali biti finančno neodvisni in opraviti jezikovni test.

“Pridobitev danskega državljanstva je nekaj zelo posebnega, zato je tudi razumljivo, da dvignemo letvico, kdaj lahko posameznik postane danski državljan,” je danes dejala danska ministrica za integracijo Inger Stojberg.

Prosilci za državljanstvo bodo morali opraviti jezikovni test, pa tudi test o aktualnem dogajanju, pri katerem bodo morali zbrati 80 odstotkov pravilnih odgovorov namesto sedanjih 73 odstotkov. Prav tako bodo morali biti finančno neodvisni, in sicer štiri leta in pol v petletnem obdobju.

Pri prosilcih, ki so bili kaznovani, se bo obdobje, ki mora preteči od obsodbe, preden lahko vložijo vlogo za državljanstvo, podaljšalo za polovico.

“Preveč je ljudi, ki so dobili državljanstvo in ne znajo govoriti dansko,” je izjavila predstavnica liberalne stranke Venstre, iz katere prihaja tudi Stojbergova.

Predlog poleg stranke Venstre podpirajo tudi skrajna desna Ljudska stranka, konservativci, Liberalno zavezništvo in socialdemokrati. Kdaj naj bi o njem glasoval parlament, še ni znano, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Danska je septembra znižala ugodnosti za prosilce za azil, s čimer želi zmanjšati število beguncev in migrantov, ki prihajajo v državo. Prosilec za azil brez otrok po novem prejema 5945 kron (797 evrov) na mesec, medtem ko je prej prejemal skoraj dvakrat več - 10.849 kron.

STA