Delavci bi radi prehiteli reformo
Število tistih, ki bi želeli v pokoj še pred uveljavitvijo pokojninske reforme, je precejšnje. Zaradi strahu pred novostmi, predvsem pred tisto, da bo treba po novem v službi ostati do 65. leta, imajo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) polne roke dela z izračunavanjem informativnih prikazov višine pokojnine in najugodnejšega datuma upokojitve. Strah se je med starejše delavce naselil, kljub temu da država napoveduje dolga prehodna obdobja.
V območnih enotah ZPIZ-a je letos očitno bolj živahno kot pred letom dni. V prvi polovici lanskega leta je za informativni izračun datuma upokojitve zaprosilo 21.952 delavcev, v enakem obdobju letos - ko se je šele začelo govoriti o pokojninski reformi - 25.546. Porast beleži tudi koprska območna enota; lani je datum upokojitve preverjalo 1475 ljudi, letos 1635. V novogoriški enoti pa je za razliko od ostalih delov Slovenije bolj mirno; število izračunov se je celo zmanjšalo, s 1381 v prvi polovici lanskega leta na 1362 v prvi polovici letošnjega leta.
Letos bo več upokojitev
Glede na podatke na ravni vse Slovenije na ZPIZ-u letos pričakujejo porast upokojevanja. “Iz navedenih podatkov je možno oceniti, da se bo v letu 2010 upokojilo več oseb kot lani, še posebej če bodo spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bistveno otežile pogoje upokojevanja, in to kljub določilu v prehodnih določbah tega predpisa o varovanju pričakovanih pravic,” so nam sporočili s ZPIZ-a. V prehodnih določbah predloga novele zakona piše, da se bodo osebe, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev v letu 2010, lahko pod enakimi pogoji upokojile tudi kasneje.
Postopni prehod
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve želijo strah delavcev zmanjšati tudi z zagotovili, da bo reforma uvedena postopoma. Zadnja prehodna obdobja bi se tako iztekla leta 2025. Pogoji za starostno upokojitev bi se za moške in ženske izenačili na 65 let starosti in vsaj 15 let pokojninske dobe.
Najdaljše prehodno obdobje bo za tiste, ki so zbrali največ pokojninske dobe. Pogoj starosti 65 let bo za zavarovance, ki so dopolnili vsaj 40 let pokojninske dobe, tako začeli veljati leta 2021, za zavarovanke, ki so dopolnile vsaj 38 let pokojninske dobe, pa leta 2025. Dotlej se bo zahtevana starost vsako leto, glede na dosedanjo, povečevala za šest mesecev (glej tabelo).
Ministrstvo napoveduje blažje pogoje za upokojevanje tistih, ki so začeli delati zgodaj. Pri starosti 60 let se bodo tako lahko starostno upokojili tisti moški, ki bodo imeli brez dokupljenih let 43 let pokojninske dobe, pri starosti 58 let pa tiste ženske, ki bodo imele brez dokupljenih let 41 let pokojninske dobe.
Za predčasno upokojevanje bodo še vedno veljali malusi (odtegljaji). Tako se bodo lahko moški z malusi predčasno upokojili pri starosti 60 let in z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe, ženske pa z 38 leti pokojninske dobe. Prehodno obdobje za predčasno upokojitev bo trajalo do leta 2016.
Na pobudo sindikatov so v predlogu reforme ohranili tudi časovni bonus za otroke. Z njim bo mogoče upokojitveno starost za pridobitev starostne pokojnine znižati do dveh let, in sicer po osem mesecev za vsakega otroka. Ta bonus naj bi najbolj koristil ženskam, uveljavili pa ga bodo lahko tudi moški.
Več bolniških?
Čeprav so na vladi prepričani, da je predlog dober, sindikalna stran z njim še vedno ni zadovoljna in vztraja pri grožnji z referendumom. Ministrstvo še vedno ne priznava, da je določena kategorija delavcev iztrošena, trdi izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, ki zaradi dviganja starostne meje oziroma pokojninske dobe svari pred povečanjem števila bolniških nadomestil. “Težko si predstavljam gradbinca na visokem gradbenem odru pri 65 letih,” dodaja.
Sindikate moti tudi podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove, ki bi se z dosedanjih 18 najugodnejših zaporednih let podaljšalo na 34 let. Četudi bo odmerna stopnja 80-odstotna, bo podaljšanje obdobja za izračun osnove znižalo končno pokojnino, so prepričani.
Na ministrstvu so nam na vprašanje, zakaj je podaljšanje obdobja za izračun osnove sploh potrebno, odgovorili, da bo podaljšanje naredilo sistem bolj pravičen in vzdržen. “Če se za odmero pravic v pokojninskem zavarovanju upošteva le del obdobja plačevanja prispevkov, ostaja velika verjetnost, da odmera pokojnine ni pravična, oziroma dejansko ne odraža ustreznega plačila prispevkov tudi proti ostalim zavarovancem.”
Minister: ni druge rešitve
Krajše, kot je to obdobje, večja je verjetnost, da upokojenčeva pokojnina ne bo odraz njegovih dejansko vplačanih prispevkov v pokojninsko blagajno. Posledica je pritisk na blagajno, vlada pa se pokojninske reforme loteva prav zaradi tega, da bi zagotovila njeno vzdržnost. Tudi v primeru dviga prispevne stopnje za delodajalce in širitve pobiranja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na tiste oblike dela, od katerih se zdaj ne plačuje prispevkov (avtorske pogodbe, študentsko delo ...), bi leta 2020 razlika med prihodki in odhodki pokojninske blagajne znašala več kot dve milijardi evrov, svarijo na ministrstvu. Seveda so pomembni tudi drugi ukrepi, se strinja minister Ivan Svetlik, vendar brez podaljšanja delovne dobe tudi vsi skupaj ne bi zadostovali za vzpostavitev vzdržnega sistema in zaustavitev padanja začetne pokojnine.
Vlada zato ne odstopa od svojih namer. Do konca avgusta bo še počakala na predloge socialnih partnerjev, vendar jih bo upoštevala le, če bodo “konstruktivni”. Nato pa se napoveduje hitro sprejemanje zakona, kajti reforma naj bi začela veljati že v začetku prihodnjega leta.
JANA KREBELJ
