Delni odpis je neizbežen, zdravljenje je bilo napačno

Igor Masten, ekonomist, Ekonomska fakulteta v Ljubljani: “Grčija brez varčevanja ne more uravnotežiti proračuna, saj ji nihče noče več nuditi posojil za nadaljnjo potrošnjo prek zmožnosti. Grčija v zadnjih letih ni varčevala zaradi odplačila dolgov, saj je plačevala izjemno nizko obrestno mero, le odstotek BDP več kot Slovenija. Verjetno bo Grčija v vsakem primeru deležna odpisa dolgov. Njihovo gospodarstvo enostavno nima potenciala rasti, da bi v prihodnje bilo sposobno poplačati vse dolgove. Izvoz industrijskih dobrin ne presega 15 odstotkov BDP. Niti uvedba drahme ne bi dala velikega zagona, bo pa prinesla inflacijo in s tem hitrejše znižanje življenjskega standarda. Zastavlja se tudi vprašanje, kako lahko Grčija potrebuje humanitarno pomoč, v Sloveniji, na Madžarskem, v Bolgariji in še kje, kjer so pokojnine nižje, pa lahko zagotovimo socialno varnost?”

Rado Bohinc, pravnik, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani: “Izid referenduma prinaša prelomna sporočila za Evropsko unijo in tudi za institucije finančne moči na globalnih trgih. Prvo sporočilo je, da bodo morali EU in nosilci obvladovanja finančnih trgov bolj upoštevati dejstvo, da ob pogovorih z državami ne morejo postavljati ultimatov in upoštevati le večkrat preizkušeno šablono neoliberalizma, ki rešuje upnike, usode dolžnikov pa so drugotnega pomena. To je tudi opozorilo EU, da je edino demokratični dialog učinkovit način reševanja odprtih vprašanj in ne diktat. Po drugi strani pa referendum kaže, da EU kot demokratična skupnost ni razdelala vseh možnih situacij, ko z eno od držav članic ne pride do konsenza. To bo morala EU popraviti. Pomembno je tudi dejstvo, da referendum pravzaprav ni prinesel zmagovalca, to ni ne Siriza ne grško ljudstvo, še manj pa druge finančne institucije, kajti vsi so poraženci neuspešnih političnih dialogov in prav vsi se moramo iz tega nekaj naučiti.”

Matevž Tomšič, sociolog, Fakulteta za uporabne družbene študije: “Referendumski ne je bil pričakovan. Imeli so pravico zavrniti te zahteve, vendar si morajo pripisati posledice. Z njim je vlada dosegla svoje, drugo vprašanje pa je, kaj to pomeni za samo Grčijo. Po zavrnitvi je perspektiva še slabša kot v primeru nadaljevanja zdajšnjih ukrepov, saj od kreditodajalcev ne bodo dobili boljših pogojev. Nekdo se lahko obnaša samozavestno, ko sam razpolaga s svojimi resursi, zdaj po opletajo s ponosom, v isti sapi pa prosijo za dodatno pomoč. To ne gre skupaj. Menim, da bo prišlo do delnega odpisa kreditov, a ta odpis ne bo brezpogojen. Grčija bo morala v zameno ponuditi zelo globoke, sistemske reforme. Če tega ne bo sprejela, pa bo ostala brez denarja. S tem bi nehala odplačevati kredite, ostala pa bi svoja na svojem. Če bo prišlo do uvedbe samostojne valute, se bodo dohodki ljudi še močno znižali.”

Bogomir Kovač, ekonomist, Ekonomska fakulteta v Ljubljani:“Evropske finančne institucije se ne bodo mogle izogniti temu, da bodo morale v kratkem posredovati denar grškim bankam, ki se bodo morale odpreti. ECB bo morala odpreti likvidnostni kanal, saj je bilo to, kar je izvedla, finančni terorizem. Takšen ali drugačen scenarij - ali Grčija ostane v evroobmočju, ali iz njega izstopi - ne bo rešil grškega poplačila dolga. Potrebno so ji premostitvena posojila, saj je plačilno nesposobna. Tudi zato, ker je bila pet let zdravljena napačno. Njene težave bodo ne glede na njeno nadaljnjo pot ostale enake. Grčija je s svojimi potezami EU dala tri lekcije: referendum kot izraz ljudske volje, prevzem politične odgovornosti z odstopom nekdanjega predsednika vlade Samarasa, ki je izgubil referendum, in odgovornost do lastne države z odstopom finančnega ministra Varufakisa, ki je uvidel, da bo tako koristil nadaljnjim pogajanjem. Stanje Grčije je sicer posledica preteklih politik in vragolij EU, ki je Grčijo sprejela, ECB, ki bi jo morala nadzirati, in IMF, ki bi ji moral pokazati, kako in kaj.”

TMV, DES