Delni Sončev mrk opazovali tudi v Sloveniji
Delni Sončev mrk, v katerem je Luna navidezno prekrila del Sončeve površine in je danes viden nad večjim delom Evrope, Severne Afrike in srednje Azije, so zjutraj lahko opazovali tudi slovenski ljubitelji astronomije.
>SLOVENIJA, SVET> V Mariboru sta organizirano opazovanje mrka pripravila Astronomsko društvo Orion in Oddelek za geografijo Filozofske fakultete.
Luna je zakrila tri četrtine Sonca
V Mariboru se je delni Sončev mrk začel ob 8. uri zjutraj, Sonce pa je bilo najbolj zakrito ob 9.21, ko je Luna zakrila kar 76 odstotkov njegovega premera. Jasno vreme je po besedah Igorja Žiberne iz Astronomskega društva Orion omogočilo odlične pogoje za organizirano opazovanje mrka skozi teleskope, opremljene z zaščitnimi mylar filtri, ki ne prepuščajo škodljivega sevanja.
“Tokratni mrk je zanimiv zaradi zelo visoke stopnje prikritosti sončevega premera, saj bomo na mrke s primerljivo magnitudo morali v tem delu Evrope čakati vse do leta 2026 oziroma 2030. Druga zanimivost pa je v tem, da ga nikjer na Zemlji ne bo mogoče videti kot popolnega, še najbolj se bo popolnosti približal na severu Švedske,” je pojasnil Žiberna.
Delni Sončev mrk nastopi, ko Luna stopi med Zemljo in Sonce, medtem ko ležijo pri popolnem Sončevem mrku Sonce, Luna in Zemlja v premici. To se je zgodilo nazadnje enajstega julija 2010 nad Južnim Pacifikom, naslednji pa bo 13. novembra 2012 in bo viden nad Avstralijo, Novo Zelandijo, Južnim Pacifikom in Južno Ameriko.
Sonce se znova prebuja
Kot je še dejal, so mrki za ljudi zanimivi, ker gre za redek pojav, ob tem pa lahko neposredno opazujejo gibanje nebesnih teles. Tokrat je po njegovih besedah vse skupaj še bolj zanimivo tudi zato, ker se Sonce v zadnjem obdobju po nekaj letih minimalne aktivnosti znova prebuja, zato je mogoče danes kot kuliso mrka opazovati tudi pege na Sončevi površini, ki predstavljajo njegova nekoliko hladnejša območja.
Popoln Sončev mrk v Sloveniji šele leta 2081
Popolni Sončev mrk bo v Sloveniji po njegovih besedah mogoče znova opazovati šele tretjega septembra 2081, ko bo središče sence v vsega 56 sekundah drselo prav preko vzhodnega dela Slovenije, in sicer z začetkom na območju Solčave, preko Velenja, Dobrne, severno od Celja, proti Rogaški Slatini do Rogatca.
Letos bodo sicer vidni še trije delni Sončevi mrki in sicer prvega junija, prvega julija in 25. novembra, vendar pa noben ne bo viden iz Srednje Evrope.
STA
