Delodajalci in sindikati dvomijo v realnost predloga proračunov

LJUBLJANA> Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za politike in zakonodajo Alenka Avberšek je pred sejo izpostavila, da naj bi bil predlog proračunov naravnan varčevalno in razvojno. Da je naravnan varčevalno, je po njenih besedah dejstvo, saj vključuje določene prihranke z naslova strukturnih reform in drugih področij. Vprašanje pa je, ali je to varčevanje povsem na pravem mestu, je dejala.

V zvezi z razvojno komponento so v GZS ugotovili, da je “na videz” več denarja za (tehnološki) razvoj. Kot je poudarila Avberškova, se jim postavlja vprašanje, komu so ta sredstva namenjena in za katero obdobje. Glede na to, da predlog predvideva več sredstev za investicije, ki so zelo pomembne za gospodarstvo in s tem državo, jih zanima tudi, ali dejansko lahko pride do tako obsežnega črpanja evropskih sredstev, kot je predvideno, ali je ta napoved preveč optimistična.

Dvomijo v številke

Da jim ni jasno, od kod trditve vlade o okrepitvi sredstev za investicije za 600 milijonov evrov, je izpostavil tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer. Pomisleke je izrazil tudi glede številk, ki se nanašajo na aktivno politiko zaposlovanja. Ob tem je sicer izpostavil, da za preučevanje proračuna ob vseh pogajanjih ni imel veliko časa.

Antauer je sicer prepričan, da je obravnava predloga proračunov na seji ESS, potem ko je bil ta že potrjen na vladi in je zdaj v postopku v DZ, “nekoliko neresna”.

Dvom, da držijo vse številke v predlogu, deli tudi podpredsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Ivan Jani Ulaga. Kot je dejal, “ta hip” morda stojijo, vse pa bo odvisno od realnega položaja gospodarstva spomladi prihodnje leto, je menil.

Kako bo z DDV-jem?

Ob tem je znova izrazil upanje, da ne bo prišlo do predvidenega selektivnega zvišanja spodnje stopnje DDV, saj naj bi to okrepilo sivo ekonomijo in zmanjšalo obseg dela za tiste, ki delajo legalno. Na vprašanje, ali so naklonjeni zvišanju splošne stopnje DDV, je odgovoril, da bi se lahko o tem izrekli na podlagi analiz.

Ulaga od današnjega srečanja pričakuje ukrepe, ki bodo izboljšali stanje v gospodarstvu in zaposlovanje, tako da se bo dalo državo čim prej izvleči iz krize, v katero naj bi zašla tudi zato, ker ni nič naredila.

Velike pomisleke glede številk v predlogu proračunov imajo poleg delodajalcev tudi sindikati. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je izpostavil, da se jim zdi za “eno racionalno, civilizirano, demokratično državo povsem nesprejemljivo, da operira z nekimi številkami, ki jih ni v zakonodaji”. V tej luči je izpostavil, da si predlog obeta 150 milijonov evrov prihrankov z naslova pokojninske reforme.

Kritični do zniževanja plač

Zelo kritični so tudi do predvidenega krčenja mase za plače v javnem sektorju za pet odstotkov. Po Štrukljevih besedah gre tu za prvi primer v zgodovini Slovenije, da ni bilo posvetovanja o tem vprašanju s sindikati.

Skladno s tem želijo danes opozoriti na te in še nekatere nesprejemljive dele predlaganih proračunov. “Težko verjamem, da bi lahko poslanci tak proračun resno obravnavali. Predpostavljam, da ga bo morala vlada še enkrat vzeti v razmislek in narediti nekaj, kar ima rep in glavo,” je sklenil.

Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi medtem verjame, da “globalne številke” v predlogu glede odhodkov in prihodkov stojijo, da pa bo to, kako bo denar razdeljen in kako se bo blagajno polnilo, odvisno od tega, kaj se bo dogajalo v prihodnjem mesecu, denimo, kakšna bo pokojninska reforma oziroma ali bo sprejemljiva ali ne. Predvideni prihodki in odhodki po njegovem mnenju omogočajo “pameten dogovor”.

Več denarja za politične stranke?

Tudi Posedija skrbijo določene postavke, med drugim predvideno krčenje mase plač za javne uslužbence. Vlada mora spoznati, da je urejen javni sektor predpogoj za funkcioniranje države in da brez javnega sektorja tudi države ne bo, je pozval.

Poleg tega je bil kritičen tudi do načrtovanega zviševanja sredstev za nekatere postavke, denimo politične stranke. “To je zame težko razumljivo,” je dejal in dodal, da pričakuje pojasnila.

Sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Miloš Utroša pa je povedal, da po njihovi oceni celoten dokument nagrajuje kapital in kaznuje delavce, ljudi, ki niso nič krivi za to krizo. Skladno s tem od vladne strani pričakujejo, da pojasni, od kot ta trend oziroma smer predlaganih proračunov in da jih bo poslušala, ko bodo skušali argumentirati drugačne predloge.

STA