Denar za obnovo železniške proge Koper-Divača tudi iz EU

LJUBLJANA> V programskem obdobju 2007-2013, v okviru katerega ima Slovenija v celoti na razpolago 4,2 milijarde evrov evropskih sredstev, je to prvi potrjeni projekt s področja železniške infrastrukture, so danes sporočili s službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Skupna vrednost projekta znaša približno 130 milijonov evrov, od tega bo dobrih 68 milijonov evrov kohezijskih sredstev.

Potek obnove v treh fazah

Posodobitev železniške proge Divača-Koper poteka v treh tehnično in finančno neodvisnih fazah. V okviru prve faze, ki se zaključuje in je bila tudi sofinancirana iz kohezijskih sredstev, je bila posodobljena signalna in telekomunikacijska oprema. V okviru tretje faze, ki bo predvidoma potekala v obdobju med leti 2010 in 2017, načrtujejo gradnjo nove železniške proge na relaciji Divača-Koper.

Druga faza obnove železniške proge bo potekala v dveh sklopih. V prvem bodo obnovili železniško postajo in mobilno elektro-napajalno postajo Hrpelje-Kozina ter tovorno postajo v Kopru, predvidena so tudi gradnja nove elektro-napajalne postaje Dekani ter dela na odprti progi Divača-Koper. V okviru drugega sklopa načrtujejo obnovo železniške postaje v Divači in njene elektro-napajalne postaje ter gradnja številnih pomožnih objektov, kot so podhodi za pešce, cestni nadvozi in lokalne povezovalne ceste.

Ponekod bo potrebna premestitev ali zgraditev povsem novih javnih komunalnih vodov, prerazporeditev električne instalacije ter prilagoditev signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave.

Prednostni projekt

Celotni omenjeni železniški odsek je del šestega prednostnega projekta v okviru vseevropskega prometnega omrežja TEN-T, in sicer železniške osi Lyon-Trst-Divača/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta-meja z Ukrajino. Projekt bo bistveno prispeval k nadaljnji krepitvi povezave za tranzitni tovor, ki se sooča s povečanim tranzitom iz koprskega pristanišča na Madžarsko, v Avstrijo, Nemčijo in Ukrajino.

Po obnovljeni progi se bo po navedbah službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko dnevno prepeljalo približno 82 vlakov, letno pa bodo lahko namesto dosedanjih devetih prepeljali 14 milijonov ton različnega tovora.

STA