Denar za oživitev gospodarstva iz EU

LJUBLJANA> Ukrepi za oživitev gospodarske rasti na kratek rok temeljijo na sanaciji bank, razdolževanju in prestrukturiranju podjetij, izboljšanju upravljanja državnih naložb in privatizaciji.

Sanacijo bank bodo izvedli z dokapitalizacijami in prenosom slabih terjatev na slabo banko. Letos bo za dokapitalizacijo potrebnih 900 milijonov evrov, na slabo banko pa naj bi po oceni Banke Slovenije iz treh največjih bank prenesli za 3,3 milijarde evrov terjatev.

Razdolževanje bo temeljilo na izboljšanju insolvenčnih postopkov in več možnostih za finančno prestrukturiranje podjetij (z novelo insolvenčnega zakona in novim zakonom o sistemski razdolžitvi), zagotavljanju svežega kapitala s strani zasebnega sektorja, predvsem v obliki tujih neposrednih investicij vzporedno s postopki privatizacije, ter selektivnih ukrepih prek slabe banke in države v podporo posameznim podjetjem z uspešnim poslovnim modelom in ekonomsko upravičenostjo.

V prodajo 15 državnih podjetij

Osnova za izboljšanje upravljanja s kapitalskimi naložbami je zakon o Slovenskem državnem holdingu, s katerim želijo vzpostaviti koncentrirano upravljanje naložb, tako da bi dosegli stabilno lastništvo ter maksimirali donosnost in vrednost naložb.

Pri privatizaciji je vlada v DZ poslala prvi nabor podjetij v državni lasti, ki jih namerava prodati. Na seznamu je 15 podjetij: poleg družb Adria Airways, Aero Celje, Elan, Fotona in Helios, pri katerih postopek prodaje že teče, a je potrebno soglasje DZ, so na seznamu še Nova Kreditna banka Maribor, Telekom Slovenije, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways Tehnika, Cinkarna Celje, Gospodarsko razstavišče, Paloma, Terme Olimia, Unior in Žito.

Ukrepi za izboljšanje konkurenčnosti med drugim vključujejo pospeševanje tujih investicij, izboljšanje podpornega okolja in spodbujanje podjetništva.

Za pospeševanje tujih investicij bodo letos prek javnega razpisa letos dodelili 7,8 milijona evrov, prihodnje leto pa 10 milijonov evrov nepovratnega denarja. V okviru posebnega postopka bo letos na voljo 60 milijonov evrov, leta 2014 pa 50 milijonov evrov nepovratnih spodbud.

Predvideno je tudi nadaljevanje programa za spodbujanje internacionalizacije podjetij 2010-2014, v okviru katerega so kot ključni novi trgi opredeljeni Rusija, Turčija, Azerbajdžan, Kazahstan, Indija in Kitajska.

Za spodbujanje podjetništva so napovedani ukrepi pri izvajanju programa ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013, programa za spodbujanje tehnološkega razvoja in inovacij za 2013 ter slovenske industrijske politike za 2014-2020.

Pri industrijski politiki so v pripravi akcijski načrti po področjih (na primer za trajnostno gradbeništvo, mobilnost), izvaja se že akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige do leta 2020 Les je lep.

Za zagotavljanje učinkovitega podpornega okolja je med drugim predvideno financiranje storitev v okviru točk VEM, univerzitetnih inkubatorjev in inovacij ter spodbujanje podjetništva.

Subvencije, mikrokrediti

Poleg tega so predvidene subvencije za zagon novih inovativnih podjetij in spodbujanje hitro rastočih podjetij, na voljo bodo tudi povratni viri (tvegani kapital, garancije s subvencijo obrestne mere, mikrokrediti za mikro in mala podjetja). Predvidene so tudi podpore za spodbujanje inovativnosti in vlaganj v raziskave in razvoj.

Podjetjem bo prek Slovenskega podjetniškega sklada v letih 2013 in 2014 na voljo skupno 195,5 milijona evrov. Sklad bo nadaljeval s ponudbo produktov prek garancijsko-kreditne linije, subvencijske linije in linije za lastniško financiranje.

Pomoč je na voljo v dveh programskih sklopih, in sicer za podporo tehnološko inovativnim podjetjem in klasičnim podjetjem. V letu 2013 bo za tehnološko inovativna podjetja namenjenih 86,63 milijona evrov, za klasična podjetja pa 35,53 milijona evrov. V letu 2014 je za tehnološko inovativna podjetja namenjenih skupno 37,76 milijona evrov, za klasična podjetja pa 35,53 milijona evrov.

Denar iz EU

SID banka bo v letih 2013 in 2014 nadaljevala z zagotavljanjem dolgoročnih namenskih posojilnih linij SID banke prek poslovnih bank, posojil s statusom državne pomoči v okviru ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanj tehnološko-razvojnih projektov 2011-2013, mikrokreditov Slovenskega podjetniškega sklada v okviru izvajanja druge faze ukrepa mikrofinanciranja, državnih poroštev za financiranje investicij ter zavarovanj kreditov in investicij.

Ključni vir za zagon gospodarstva bo denar kohezijske politike EU, navaja vlada. V letošnjem državnem proračunu je predvidenih 1,1 milijarde evrov kohezijskih sredstev, v proračunu za 2014 pa 839 milijonov evrov.

Najpomembnejša področja investicij in ukrepov so znanje (na primer sofinanciranje povezovanja študija s potrebami gospodarstva in trajnostnega razvoja družbe v letih 2013-2015, programi za povečanje zaposlitev), podjetnost in inovativnost (razpisi podjetniškega sklada, turistični projekti), doseganje zelenega razvoja (energetska sanacija stavb), vključujoča družba (športna in kulturna infrastruktura, urgentni centri) ter področje raziskav in razvoja s povezavi z gospodarstvom (17 razvojnih centrov, osem centrov odličnosti in sedem kompetenčnih centrov).

STA