Deset brejih telic boškarina pride k nam

Svet
, posodobljeno:

Pri Pazinu bodo postavili hlev za čredo avtohtonega istrskega goveda - boškarinov, pasli pa se bodo tudi v slovenski Istri. Gre namreč za čezmejni projekt obujanja zapuščenih krajev in gojenja avtohtonih živali.

 Boškarini bodo imeli hlev na Gortanovem Brijegu,  pasli pa se bodo tudi v slovenski Istri.
Boškarini bodo imeli hlev na Gortanovem Brijegu, pasli pa se bodo tudi v slovenski Istri.Jaka Jeraša

JURŠČE> Projekt, ki ga bodo dve leti izvajali na hrvaški in slovenski strani, so včeraj orisali predstavniki štirih projektnih partnerjev: Agencije za razvoj podeželja Istre iz Pazina, Istrske županije, Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) Nova Gorica in ljubljanske veterinarske fakultete.

Njihov cilj je ohranjanje naravnega bogastva tradicionalne kmetijske krajine s ponovnim uvajanjem paše istrskega goveda, ovce, koze in osla, sicer ogroženih zaradi opuščanja kmetijskih površin. Prav to je vzrok zmanjševanja populacij številnih vrst, ki so povezane z ekstenzivno kmetijsko pokrajino.

Na primorsko-kraškem območju je bilo pred stotimi leti 15 odstotkov gozdnatih površin, danes jih je že 65 odstotkov. “Primorska bo vsak čas zaraščena kot kočevska regija, od koder še medvedje bežijo,” je bil slikovit Miran Sotlar iz KGZ.

Hrvatje so se zato domislili, da bodo ogrožene vrste domačih živali vrnili na pašnike s pomočjo reje v farmi, kjer bo prostora za sto glav velike živine. Deset brejih telic pa bodo pripeljali k nam. “Na Gortanovem Brijegu bomo zgradili farmo, v kateri bomo redili istrsko govedo in se lotevali aktivnosti za izboljšanje genetske konstitucije pasme,” je napovedal direktor pazinske agencije Graciano Prekalj.

Obe strani se bosta zato na razpisu operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013 potegovali za 980.000 evrov. “Veseli smo, da lahko aktivnosti, ki smo jih začeli že pred 15 leti, zdaj nadaljujemo s slovenskimi partnerji. Da s skupnimi močmi revitaliziramo naš prostor, s katerega sicer ljudje zadnja leta odhajajo v mesta. Brez njih ni revitalizacije avtohtonih pasem niti gospodarskih aktivnosti, zato nas zanima tudi vključevanje v turistični razvoj, saj želimo zagnati tudi projekt za razvoj turizma v Istri brez meja,” je povedal Milan Antolović, načelnik za kmetijstvo, gozdarstvo, lov, ribištvo in upravljanje voda v Istrski županiji.

LORI FERKO