Deseta obletnica začetka vojne v Iraku

WASHINGTON> Med drugim zato, ker je v Beli hiši politik, ki se lahko za zmago na volitvah leta 2008 zahvali svojemu nasprotovanju vojni.

Obama nasprotoval vojni

Barack Obama v sporočilu za javnost tega ni omenjal, zato pa je moral po kostanj v žerjavico njegov tiskovni predstavnik Jay Carney. Ta je na novinarska vprašanja odgovoril, da ni nobena skrivnost, da je Obama še kot senator iz Illinoisa in kasneje leta 2008 kot predsedniški kandidat nasprotoval vojni.

Prav zaradi tega se je omejil na pohvale vojakom in pozive narodu, da poskrbi za vse veterane vojne, še posebej za več kot 30.000 tistih, ki so se iz Iraka vrnili ranjeni. Poudaril je še pomen zdravljenja možganskih poškodb in sindroma posttravmatičnega stresa.

Umrlo je skoraj 4500 vojakov

Omenil je tudi, da je v Iraku služilo 1,5 milijona ameriških vojakov, od katerih jih je življenje izgubilo skoraj 4500.

O žrtvah med ameriškimi vojaki je govoril tudi obrambni minister Chuck Hagel, ki skupaj s Carneyjem ni pozabil omeniti niti žrtev med Iračani. Dejal je tudi, da bodo Iračani sami odločali o svoji prihodnosti, ZDA pa jim bodo pomagale “na poti do mirne, varne, svobodne in cvetoče države”.

Carney je poudaril, da je Obama izpolnil obljubo in vojno končal z umikom ameriških vojakov. Priznal pa je, da je bilo strmoglavljenje iraškega voditelja Sadama Huseina za svet in Irak dobrodošel razvoj dogodkov, čeprav je položaj v državi še vedno poln izzivov.

Njegove besede so na obletnico začetka vojne potrdili Iračani sami z vrsto bombnih napadov po Bagdadu, v katerih je umrlo najmanj 57 ljudi, več kot 200 pa jih je bilo ranjenih.

Odgovornost bi zvalili na Busha

Ameriški mediji skušajo deset let po začetku vojne odgovornost zvaliti izključno na nekdanjega predsednika Georga Busha in njegovo administracijo, pri tem pa pozabljajo, da leta 2003 sploh ni bilo resne razprave o tem, ali je vojna modra poteza oziroma ali so razlogi za vojno utemeljeni ali izmišljeni.

Šele nekaj let po začetku vojne so se začela pojavljati neprijetna vprašanja in med tistimi, ki so si glede vojne premislili, je bil tudi Hagel.

Ameriška univerza Brown ocenjuje, da so neposredni stroški vojne znašali 1700 milijard dolarjev, ob tem pa je potrebno vračunati še okrog 490 milijard dolarjev stroškov za vse, kar dolguje Amerika veteranom.

Najmanj 140.000 iraških žrtev

Ocene o iraških žrtvah so različne, vendar jih je bilo najmanj 140.000. Anketa centra Pew je marca 2003 pokazala, da vojno podpira 72 odstotkov Američanov. Februarja 2008 ji je nasprotovalo 58 odstotkov vprašanih in Obama je zaradi tega v tekmi za demokratsko predsedniško nominacijo ugnal Hillary Clinton, ki je kot senatorka iz New Yorka jeseni leta 2002 glasovala za vojno.

STA