Desetletji, povezani v škljoc

Svet
, posodobljeno:

Obalne galerije v razstavišču Hermana Pečariča vse do 23. februarja namenjajo prostor fotografijam Bojana Velikonje, čigar podobe imajo že petnajst let stalno bivališče na straneh časnika Dnevnik. Škljoc! razpira pogled med fotografije, za katere spomin prišepne - pa saj to sem že videl. Tokrat gledalcu pripovedujejo same, brez stolpcev novinarskega besedila, ki se običajno zliva okrog njih.

Obiskovalki ob fotografiji Diktatorjeva igra (Bukarešta, 2006)
Obiskovalki ob fotografiji Diktatorjeva igra (Bukarešta, 2006)Maksimiljana Ipavec

PIRAN > Fotografije, ki jih je Bojan Velikonja (1967, Sarajevo) za piransko razstavo odbral iz svojega dve desetletji obsegajočega arhiva, so motivno in kronološko raznovrstne in raznorodne, vse pa so povezane z njegovo profesionalno potjo.

Bojan Velikonja je kot fotoreporter v začetku 90. let delal pri Slovencu in Republiki, na Dnevniku pa je zaposlen od leta 1995. Je med pobudniki in ustanovitelji Društva slovenskih fotoreporterjev, ki mu tudi predseduje. Doslej je svoje fotografije predstavil na številnih razstavah - tako skupinskih kot samostojnih. Leta 2007 in 2009 je prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije za fotografijo leta, leta 2006 pa je na natečaju Beta za Jugovzhodno Evropo prejel drugo nagrado.

Po ceni kustosinje Nives Marvin jih druži moč izraza in intimno občutena atmosfera. A razstavljene fotografije so, ne glede na raznolikost, povezane v posebnem notranjem dialogu: fotografija smučarskega skakalca Roberta Kranjca med letenjem “iz oči v oči” zre prek celotnega galerijskega prostora nekakšnemu triptihu - trem fotografijam ptic v letu. Ob tej “osi” se na levi raztezajo črno-bele reportažne fotografije, z druge strani pa vanje zrejo portreti Magnifica, Radka Poliča-Raca, Jakova Brdarja, Mirsada Begiča, Janeza Koželja ...

Razstavljene reportažne fotografije se raztezajo v časovnem in geografskem loku - Walles, Irska, Ljubljana, Bukarešta, nogometna tekma, azilni dom, pokopališče, otroci med igro, obredna molitev v telovadnici ... V teh podobah ustavljenega časa pa je kljub ujetosti čutiti brbotanje življenja. Da se gledalčev pogled razpre na tak način, da zmore tako brati podobo, pa potrebuje, tako kot fotograf, sprožilec.

Fotografije Bojana Velikonje ga imajo v avtorjevi angažiranosti in socialni občutljivosti. Tudi zato so pravzaprav svojstven komentar dogodka, velikokrat prežet tudi z ironijo.

Škljoc! bo na ogled do 23. februarja. MI

Bojan Velikonja
Bojan VelikonjaMaksimiljana Ipavec