Desnosredinska vlada je vse bolj verjetna

Svet
, posodobljeno:

V prihajajočem tednu naj bi dokončno postalo jasno, ali bo Slovenija dobila desnosredinsko vlado. Za zdaj vse kaže, da bo desni sredini ob sodelovanju z Desus uspelo imenovati mandatarja. To bo v soboto, ko bo izredna seja državnega zbora, najverjetneje postal predsednik SDS Janez Janša.

Bo Slovenija prihodnji teden le dobila desnosredinsko vlado z Janezom Janšo kot mandatarjem?
Bo Slovenija prihodnji teden le dobila desnosredinsko vlado z Janezom Janšo kot mandatarjem?Leo Caharija

LJUBLJANA> Predstavniki petih strank, ki se pogajajo o vstopu v desnosredinsko koalicijo, danes nadaljujejo z usklajevanji. "Danes nas čaka težji del pogajanj, to pa je usklajevanje okvirov za rebalans proračuna," je pred začetkom sestanka dejal Janez Janša. Na vprašanja o kadrovski zasedbi resorjev pa ni želel odgovarjati.

Po besedah predsednika Desus Karla Erjavca je odprtih še nekaj točk, povezanih z vprašanjem pokojninske reforme.

Koalicijska pogodba naj bi bila usklajena

V petek, ko se je SDS, Listi Virant, SLS in NSi prvič pridružil še Desus, pa so po večurnem srečanju ugotavljali, da so koalicijsko pogodbo praktično uskladili, tako da naj bi za danes ostala le še vprašanja kadrovske zasedbe resorjev.

Razdeljena naj bi bila tudi ministrska mesta

V medijih je medtem zaokrožila možna neuradna razdelitev ministrstev. Po teh neuradnih informacijah naj bi bili ministri v vladi, ki bi jo vodil prvak SDS Janez Janša, še predsedniki treh strank, ki se dogovarjajo o vstopu v koalicijo.

Predsednik SLS Radovan Žerjav naj bi prevzel ministrstvo za gospodarstvo, predsednica NSi Ljudmila Novak ministrstvo za Slovence po svetu, predsednik Liste Virant Gregor Virant naj bi prevzel vodenje resorja za infrastrukturo in prostor ali ministrstva za pravosodje in javno upravo. Predsednik Desus Karl Erjavec naj bi postal predsednik DZ.

Prihodnji teden se bodo sestajali organi strank

Po opravljenih usklajevanjih pa bodo morali odločitev o vstopu v koalicijo potrditi še pristojni organi strank.

V ponedeljek se bo sestal izvršilni odbor NSi in razpravljal o pogajanjih o desnosredinski koaliciji, vendar dokončne odločitve v zvezi z vstopom v koalicijo ne bo sprejel. O slednjem mora namreč odločati svet stranke, ki se bo najverjetneje sestal še pred sredo. Takrat je namreč zadnji rok, ko morajo predsednik republike, stranke ali pa deset poslancev predlagati kandidata za mandatarja.

Organi ostalih strank, ki se pogajajo o desnosredinski koaliciji, bodo o vstopu v koalicijo odločali v torek. Pri DeSUS in Listi Virant bosta to sveta stranke, pri SLS pa glavni odbor. Pričakovati je, da se bodo v Listi Virant, SLS in NSi odločili za vstop, medtem ko je nekoliko večja neznanka Desus.

Pogodbo naj bi podpisali pred soboto

Še pred sredo se bo moral sestati tudi svet SDS in prav tako odločiti, ali bo stranka vstopila v koalicijo. Glede na to, da je njen predsednik Janez Janša hkrati tudi kandidat desnosredinske koalicije za mandatarja, težav pri odločanju o vstopu ni za pričakovati.

Izredna seja državnega zbora, na kateri bo ta odločal o kandidatih za mandatarja, bo v soboto. Še pred tem bodo stranke, ki naj bi sestavljale desnosredinsko koalicijo, najverjetneje tudi dokončno podpisale koalicijsko pogodbo.

Janez Janša je namreč ob nepotrditvi predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića za mandatarja dejal, da je bilo od Jankovića nekoliko neodgovorno, da je po podporo v parlament odšel, še preden so stranke, ki naj bi sestavljale koalicijo, podpisale koalicijsko pogodbo.

Zapleti in presenečenja

Dosedanje sestavljanje nove vlade je sicer postreglo s številnimi zapleti in preobrati. Na volitvah 4. decembra je z 28,51 odstotka glasov zmagala Pozitivna Slovenija. Kot relativni zmagovalki ji je s sklepom predsednika republike Danila Türka pripadla možnost, da sestavi vlado, a njen kandidat za mandatarja Zoran Jankovič 11. januarja ni dobil zadostnega števila glasov.

Zapletlo se je že med samimi neformalnimi pogajanji o koaliciji, v katerih je imel Janković najprej težave s predsednikom SD Borutom Pahorjem, nato pa še z Listo Virant. Slednja je namreč tik pred glasovanjem o mandatarju v DZ sklenila, da ne gre v koalicijo, Jankoviću pa so tako ostali le glasovi njegove stranke, SD in Desus, skupaj torej 44 glasov.

A Janković na glasovanju o njegovi kandidaturi v DZ ni dobil niti omenjenih 44 glasov. Zanj je namreč glasovalo le 42 poslancev, kar je torej pomenilo, da ga nista podprla tudi dva poslanca iz strank, od katerih naj bi imel zagotovljeno podporo. Da je z Jankovićem mandatarstvom najverjetneje konec, je bolj ali manj postalo jasno v četrtek, ko bi moral Desus za njegovo nadaljnjo podporo, predložiti imena dveh dodatnih poslancev, ki ga podpirajo. Ker se slednje ni zgodilo, se je Desus o koaliciji začel pogajati s strankami desne sredine.

Predsednik republike Türk pa je v sredo napovedal, da bo med strankami preveril možnost, da za mandatarja imenuje finančnika, nekdanjega direktorja NLB Marka Voljča. Njegov predlog med strankami ni naletel na večinsko podporo, kar je pomenilo, da Voljč najverjetneje ne bo kandidat za mandatarja.

Kot kaže bo Janša mandatar

Tako se trenutno kot edina realna možnost, da je predlagan in potrjen za mandatarja, kaže Janez Janša, ki bo glede na to, da pogajanja med strankami, ki naj bi sestavljale njegovo vlado, tečejo brez večjih težav, v soboto v DZ najverjetneje tudi dobil zadostno podporo. Vprašanje je le, ali ga bo kot kandidata za mandatarja predlagal predsednik države ali omenjene stranke.

STA