Desus zahteva vse podatke o NLB

LJUBLJANA> Po besedah Karla Erjavca je namreč nedopustno, da ne vedo, kakšno je stanje v bankah.

“Ministri, poslanci in davkoplačevalci imamo pravico izvedeti, kakšno je stanje v državnih bankah. Nedopustno je, da tega ne vemo, kar pa je pa ključno za reševanje javnofinančnega položaja Slovenije,” je poudaril predsednik Desus.

Te podatke ima po njegovih besedah NLB, morala bi jih imeti tudi Banka Slovenije, ministrstvo za finance pa jih nima. Skrbni pregled NLB, od katerega so, pravi Erjavec, veliko pričakovali, po njegovih ocenah teh podatkov ni dal. “Celo več. Navajajo, da ne odgovarjajo za podatke v tem poročilu, saj da so bili pridobljeni od NLB,” je pojasnil Erjavec.

Kdo je odobril posojila?

Po njegovih ocenah je nedopustno, da lastnik ne more izvedeti, kakšno je stanje v državnih bankah.

“Skrbni pregled NLB sploh ni skrben pregled. En papir je, ki nima nobenega smisla,” je bil do poročila, ki ga je vlada prejela glede stanja v NLB, oster Erjavec. Na komentar novinarja, da končnega poročila vlada še niti ni obravnavala, je odgovoril, da “ga tudi ne bo. Če so ga tako delali, kot izgleda, potem tega poročila ni”. Skrben pregled bi po njegovem mnenju pomenil, da bi imeli podatke o tem, kakšna posojila so bila dana, kdo jih je odobril in kako so zavarovana.

Po Erjavčevih besedah je vlada minuli teden sklenila, da mora minister za finance Janez Šušteršič na sredini seji te številke predstaviti. “Res pa je, da ima verjetno Banka Slovenije vse te podatke,” sklepa predsednik Desus.

Erjavec: na področju bank strojenega premalo

Prav na področju razmer v bankah je bilo po njegovih ocenah premalo narejenega v pol leta dela te vlade. Posvaril je, da bo ta vlada težko pripravila vse potrebno za izhod iz krize, če teh podatkov ne bo dobila.

Koliko slabega premoženja je v slovenskih bankah, bo znano v nekaj mesecih, pa je danes v Bruslju dejal Šušteršič in pojasnil, da ne bodo tvegali s številkami, dokler ne bodo stvari tako gotove, da bodo te držale. Skrbni pregled NLB je po njegovih besedah končan, v NKBM pa še poteka.

Čas za realno oceno

Pri tej vaji sicer po ministrovih besedah ne gre le za skrbni pregled, temveč za vrednotenje teh naložb, ki mora biti opravljeno v sodelovanju z Evropsko komisijo, tako da ne bo v nasprotju z evropskimi pravili o državnih pomočeh.

“Določiti je treba ceno temu premoženju, ki ustreza neki realni ekonomski vrednosti, kar je s preprostimi besedami tisto, kar lahko pričakuješ, da boš za to premoženje iztržil, ko ga boš prodajal oziroma izterjeval terjatve,” je pojasnil.

Koalicijski partnerji bodo v sredo govorili o reševanju NLB in vprašanju ustanovitve Slovenskega državnega holdinga, ki naj bi prevzel tudi vlogo mehanizma za čiščenje bančnih bilanc. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je do te ideje skeptičen.

Odmik od političnega vpliva?

Minister je v povezavi s tem poudaril, da gre za dve ločeni vprašanji. Eno je vzpostavitev samega holdinga, glede česar obstaja po njegovih besedah precejšnje soglasje.

Pri tem je izpostavil, da struktura, ki jo predlagajo, pomeni še en odmik od političnega vpliva, saj naj bi državni zbor imenoval strokovnjake v nadzorni svet tega holdinga, medtem ko je sedaj imenoval direktno upravo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, predhodnico holdinga.

Pri vzpostavljanju tega holdinga je po ministrovih besedah še zlasti pomembno poskrbeti za to, da bo zagotovljeno izvajanje nalog, ki jih je sedaj opravljalo državno premoženje in so pomembne za ljudi, na primer denar za pokojninsko blagajno in odplačilo odškodninskih obveznic.

Čas za čiščenje bančnih bilanc

Drugo pomembno vprašanje pa je po Šušteršičevih navedbah to, ali se lahko holding uporabi tudi kot mehanizem za čiščenje bančnih bilanc, torej prevzame v nekem vmesnem obdobju slabo premoženje bank in ga unovči ter s tem povrne večji del stroškov ali morda vse stroške te operacije skozi neko obdobje, morda petih let.

O tem se je minister v ponedeljek v Bruslju pogovarjal z evropskim komisarjem za konkurenco Joaquinom Almunio, s katerim sta se dogovorila, da bosta pri iskanju rešitev tesno sodelovala, saj jih mora komisija na koncu odobriti.

Omenjeni predlogi so sicer po ministrovih besedah v Evropi dokaj standardne rešitve, tudi španski načrti so podobni.

Formalni rok za končanje tega procesa je sicer pol leta, saj mora Slovenija v tem času predložiti nov načrt prestrukturiranja NLB, potem ko je komisija za pol leta začasno odobrila drugo dokapitalizacijo največje slovenske banke.

100 milijard evrov za dokapitalizacijo bank

Sicer pa je minister še povedal, da je Evropska bančna agencija danes predstavila preliminarne rezultate dokapitalizacije evropskih bank na devet odstotkov najbolj kakovostnega kapitala. Krepitev bank je bila dogovorjena v zaščito pred šoki zaradi izgub ob odpisu grškega dolga.

Za to je bilo po Šušteršičevih besedah namenjenih skoraj 100 milijard evrov, večina iz zasebnega denarja, v desetih primerih pa je bilo treba zagotoviti tudi javni denar. Eden teh primerov je NLB, sicer pa so to še banke na Portugalskem, na Cipru in v Italiji.

To poročilo, ki po ministrovih besedah ustrezno prikazuje dejanja Slovenije, bo objavljeno v sredo. “Upamo, da bo tudi to nekoliko pomirilo razne dvome o stabilnosti, ne samo slovenskih bank, ampak na splošno bančnega sistema v območju evra, kar je pomembno,” je sklenil.

STA