Desus zapušča koalicijo

LJUBLJANA> Vodstvu stranke svet daje tudi polna pooblastila za sodelovanje pri oblikovanju konstruktivne nezaupnice vladi ter oblikovanju rešitev izhoda iz politične krize.

V skladu s sklepom sveta Desus bodo 22. februarja odstopne izjave dali predsednik Desus in minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, minister za zdravje Tomaž Gantar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janez Ujčič in državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl.

Ljubo Jasnič je odstopno izjavo z mesta državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade že podal 24. januarja.

Tudi Desus bo iskal novega mandatarja

Erjavec je po sprejetju sklepov pojasnil, da bodo za oblikovanje projektne vlade sestanki potekali že ta teden oziroma da bodo ti sestanki v prihodnjih dneh zelo intenzivni. “Če ne bomo konstruktivne nezaupnice vložili na prvi redni seji DZ, bomo od tega vedno bolj oddaljeni in bliže predčasnim volitvam,” je povedal.

Pritrdil je, da se bo tudi Desus angažiral pri iskanju novega mandatarja. O konkretnih imenih še ne govori, dejal je le, da bo to nekdo, ki je pač sposoben voditi projektno vlado.

Erjavec se je na začetnih pogovorih za oblikovanje projektne vlade že sestal z začasno vodjo PS Alenko Bratušek. Ugotavljali so, ali možnost take vlade sploh obstaja. Kot je danes pojasnil Erjavec, ne gre namreč le za vprašanje popolnega umika Zorana Jankovića z vrha PS, temveč tudi za vprašanje, kaj bo taka vlada počela in koliko časa.

Strinjajo se, pravi, da bi bilo dobro, če bi projektna vlada delala vsaj do evropskih volitev, do junija prihodnje leto. V tem času bi opravili nekatere nujne projekte, saj kriza po Erjavčevih besedah narekuje, da “moramo delati še naprej”.

Desus tudi za projektno vlado

Prvak Desus je pojasnil še, da se je glede take vlade že pogovarjal tudi s predsedniki SLS, DL in SD. Projektno vlado bi po njegovih besedah oblikovali takoj, ko bi bila izglasovana nezaupnica. Že pred sejo sveta stranke je dejal, da bi si v stranki želeli, da bi že na februarski redni seji DZ, ki se začne marca, zbrali “takšno podporo, da bi lahko izrekli konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše”.

Najvidnejši pogoj za oblikovanje vlade s PS je sicer tudi s strani Desus popoln umik Jankovića z vrha stranke. Kot je pojasnil Erjavec, se bodo s PS pogovarjali, a pričakujejo, da bo Janković “naredil, kar se pričakuje”. Zahteva po odstopu Jankovića kot ljubljanskega župana pa je po ocenah Erjavca stvar Ljubljančanov. Njegov odstop namreč zahteva tudi ljubljanski mestni odbor Desus, a odstop s te funkcije ni pogoj stranke za povezovanje s PS.

Erjavec je bil sicer že ob odhodu DL iz koalicije bolj naklonjen predčasnim volitvam, skeptičen pa do možnosti za oblikovanje kakšne druge vlade. Kot je danes pojasnil, tedaj ni vedel, da zakonodaja omogoča, da lahko vlada le s petimi ministri normalno posluje. Prepričan je bil, da po zakonu vlada pade, če v njej delujeta manj kot dve tretjini ministrov. To bi tudi pomenilo predčasne volitve.

Jasnič: Predčasne volitve bi lahko bile jeseni

Sklepe so danes sprejeli enotno, čeprav je Jasnič še pred sejo dejal, da se ne strinja s sklepom, da bi funkcionarji stranke odšli iz vlade šele 22. februarja. A se Jasnič po Erjavčevih besedah na seji sveta “ni oglasil”.

Ob robu seje je Jasnič v izjavi novinarjem povedal, da po mnenju članov sveta predčasnih volitev ne bo, čeprav so te po njegovih besedah potrebne. Če do dogovora glede projektne vlade ne bi prišlo, bi bile po oceni članov sveta predčasne volitve lahko jeseni, je dejal.

Prvak Desus pa je vnovič izpostavil področje urejanja odprtih vprašanj s Hrvaško. Če do odhoda Desus iz vlade ne bodo ratificirali hrvaške pristopne pogodbe k EU, bo po Erjavčevih ocenah ratifikacija zelo težka. Če bo iz vlade poleg Desus odšla tudi SLS, si namreč ne predstavlja, da bi bili v DZ pogoji za dvotretjinsko večino.

DZ lahko nezaupnico vladi izglasuje le tako, da na predlog najmanj desetih poslancev z večino vseh glasov izvoli novega predsednika vlade. S tem je dotedanji premier razrešen, mora pa skupaj s svojimi ministri opravljati tekoče posle do prisege nove vlade, je zapisano v slovenski ustavi.

Konstruktivna nezaupnica?

Konstruktivna nezaupnica je bila poleg spremembe volilnega sistema tudi ena od možnosti, ki jo je že ob izstopu DL iz koalicije dopustil premier Janez Janša. Glede na številne pogovore začasne vodje PS Alenke Bratušek s predsedniki oziroma predstavniki parlamentarnih strank glede oblikovanja projektne vlade gre najbrž za eno najverjetnejših možnosti. Res pa je tudi, da so v SLS, DL in Desus zadržani glede sodelovanja s PS zaradi “zamrznjenega” statusa njenega predsednika Zorana Jankovića.

Ni pa se Janša odzval na pozive h glasovanju o zaupnici vladi. Če vlada ob glasovanju o zaupnici ne bi dobila podpore vseh poslancev, bi moral DZ v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer bi predsednik republike razpustil DZ in razpisal nove volitve. Vendar pa je Janša opozoril, da Slovenija ni v situaciji, da bi si lahko privoščili predčasne volitve.

Predsednik SD Igor Lukšič je sicer omenil tudi možnost interpelacije cele vlade. To lahko v DZ sproži najmanj deset poslancev. Če po razpravi o interpelaciji večina vseh poslancev izreče nezaupnico vladi, ji DZ tudi razreši.

STA