Dežela vina, pijancev in ciroze jeter
Vino je del življenja Slovencev, tudi Primorcev. Na vinorodnih območjih ga mnogi ne dojemajo kot alkohol, še manj kot dejavnik tveganja za pojav resnih bolezni.
ALKOHOL IN ZDRAVJE> K nekritični naklonjenosti prispevajo družbena klima in proizvajalci, ki ga reklamirajo kot bazam za dušo in telo. Pivske navade v povprečju presegajo priporočene dnevne količine uživanja alkohola, posledica je alkoholna odvisnost pri vse mlajših, že med 15-letniki. Posledica takšnih razmer je naraščanje obolenj, zlasti ciroze jeter in raka.
Ugotovitve sta na nedavni konferenci o zdravju v Kopru, potekala je pod okriljem koprskega Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV), s podatki najnovejših raziskav podkrepila direktor ZZV in specialist splošne medicine, Milan Krek in Jožica Maučec Zakotnik iz Inštituta za varovanje zdravja (IVZ).
Krek je izpostavil zlasti razmere v tako imenovani koprski zdravstveni regiji. Slednja zajema občine Komen, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Koper, Izola in Piran. Zakotnikova je predstavila nekaj temeljnih ugotovitev za Slovenijo.
Tradicija in promocija
Krek pravi, da ima na Primorskem pridelava vina dolgoletno tradicijo, enako tudi uživanje vina: “Ljudi spremlja pri zlasti težjem delu, z njim si domnevno gasijo žejo. Z vinom proslavljajo rojstvo, diplomo, poroko, praznike, rojstni dan, obletnice poroke, mature, spomin na umrle. Vino nas spremlja od zibelke do groba.”
Po pogostosti ciroze jeter, posledice pitja alkohola, so po podatkih študije Espad izpred štirih let v EU pred Slovenci le Romuni in Madžari.
Tudi splošna družbena klima je do vina dokaj tolerantna. K temu pripomore promocija vina v javnosti. Krek omenja: “Oglasi navajajo, da je, denimo, refošk balzam za dušo in telo; da vsebuje kozarec prvovrstnega vina košček sonca. Vino promovirajo tudi na internetu, ki je dostopen mladoletnim, hkrati s trditvami, da je zdravju koristno.”
Zdravnik dodaja, da je vino pomembno še v turizmu. Zato ne preseneča, da se nihče resno ne spopade s poveličevanjem vina. “Pa še proizvajalci vina so pri promociji zelo iznajdljivi.”
Jožica Maučec Zakotnik poudarja, da je alkohol v EU in tudi pri nas velik javno-zdravstveni problem: “Alkohol je v Sloveniji najbolj razširjena droga, a se tega resno še ne zavedamo. Uživajo ga vsi sloji, ljudje vseh starosti, ne glede na položaj in funkcijo. Politična volja je prešibka, da bi ta problem začeli razreševati na ravni politike.”
V IVZ ugotavljajo, da se poseganje po alkoholu s starostjo povečuje. Pred dvema letoma je pri nas za posledicami alkohola umrlo 841 ljudi, 3722 so jih zaradi bolezni, ki jih povzroča alkohol, hospitalizirali in zdravili. Znižuje se starostna meja pri rednem pitju, ki je že pristala pri 15. letu starosti.
Opijanje, del vsakdanjika
Po porabi alkohola smo, kot navaja statistika, v vrhu svetovne lestvice. Vsak Slovenec, star 15 let in več, popije na leto v povprečju enajst do dvanajst litrov čistega alkohola.
“Glede posledic o škodljivosti alkohola smo v vrhu v EU,” opozarja Maučec Zakotnikova. Podatki o prometnih nesrečah, ki se končajo s smrtjo, dokazujejo, da je bil pri nas vsak tretji umrli voznik pod vplivom alkohola.
Po podatkih evropskih raziskav Espad in CINDI v zadnjih štirih letih pri nas tvegano pije trideset odstotkov odraslih moških in šest odstotkov žensk. Najmanj desetina prebivalstva je že odvisna od alkohola.
Veliko ljudi pije na skrivaj in niti sebi ne prizna, da so odvisni od alkohola. Za odvisnost dolgo ne vedo niti bližnji. Hkrati je odnos do alkohola v družinah širokogruden in se pivske navade prenašajo na najmlajše in iz roda v rod.
“Skrbi podatek, da je v anketi med šolarji, starimi 15 in 16 let, 87 odstotkov mladostnikov navedlo, da so zadnje leto (v času anketiranja) pili alkohol. 43 odstotkov je priznalo, da so že bili pijani,” izpostavlja Krek.
Havba partiji
Alkohol osvaja vse mlajše, saj kar 28 odstotkov 15-letnikov po alkoholu posega enkrat na teden.
Evropska in slovenska raziskava razkrivata, da mladi spretno obidejo predpise o prepovedi prodaje in točenja alkohola mladoletnikom. Krek opisuje: “Mladi pridejo do alkohola tako, da za nakup prosijo odrasle, tudi brezdomce - ti so praviloma tudi kronični pivci. V veliko trgovinah ne preverjajo starosti kupcev alkohola.”
Navada, ki je v vseh večjih mestih, tudi po Primorski, vse pogostejša, so tako imenovani havba partiji. Mladi se založijo z velikimi količinami alkohola in ponoči popivajo na parkiriščih, ob avtih. “Ko jih vprašam, zakaj, priznajo, da po lokalih ne smejo popivati, zato gredo na prosto,” omenja Krek. “Po pogostosti pitja so, glede na raziskavo Espad, pred slovenskimi mladostniki le še hrvaški in avstrijski. Mladostnikov, ki so se poškodovali zaradi opitosti, tudi v prometu, pa je v primerjavi z drugimi območji države v koprski zdravstveni regiji občutno več.”
Zdravniška priporočila določajo, da sme zdrav odrasel moški na dan popiti dve enoti ali 20 gramov čistega alkohola, kar je ali 2 dl vina ali 1 veliko pivo ali 2 šilci žganjice. Ženske imajo manjšo toleranco na alkohol. Zdrava odrasla ženska sme na dan popiti 1 dl vina ali 2,5 dl piva ali 1 šilce žganjice. Za zdrave ljudi, starejše od 65 let, velja glede na spol polovična priporočena doza kot v mlajših letih.
Pijejo upokojenci, kmetijci, intelektualci
Anketa o življenjskem slogu med prebivalci koprske zdravstvene regije potrjuje, da vse več mladih pije vino vsak dan. Pijejo pa tudi starejši, ki sodijo v različne socialne in izobrazbene skupine. Krek našteva: “V koprski zdravstveni regiji mnogi anketirani vina ne prištevajo med alkohol. Kmetovalci in ljudje, ki opravljajo lažja in težka fizična dela, ga pijejo za žejo in menijo, da brizganec (bevanda) sploh ni alkohol. Podobno moški dojemajo tudi pivo in po njem posegajo pogosteje kot ženske.”
Glede na anketo alkohol redno pije skoraj 17 odstotkov upokojencev, dobrih 11 odstotkov fizičnih delavcev, šest odstotkov ljudi, ki opravljajo lažje pisarniško delo, in enajst odstotkov tistih, ki opravljajo intelektualno raziskovalno delo. “Pri starejših in tudi pri vse mlajših zato naraščajo obolenja za cirozo jeter, za nevropatijo in nekaterimi psihičnimi boleznimi, infarktom, pa tudi sladkorno boleznijo in nekaterimi vrstami raka,” omenja Krek.
Ukrepi so nujni
Krek in Mavčec Zakotnikova opozarjata, da bi morali ne le okrepiti ozaveščanje ljudi glede škodljivosti alkohola, temveč takoj sistematično ukrepati.
“Gre za sistematično alkoholno politiko, ki mora zajeti vse ravni - od lokalne skupnosti do državne z vsemi vzvodi odločanja,” je prepričana Jožica Mavčec Zakotnik. “Oblikovati je treba partnersko mrežo za ukrepanje, nadzor in tudi prodajo. Okrepiti moramo zavedanje o škodljivosti alkohola, pri čemer so lahko v njej zlasti župani ključni dejavniki.”
Ob zakonodaji, ki se resno posveča nadzoru nad alkoholom in pitjem, nastaja pod okriljem zdravstvenega ministrstva in IVZ posebna spletna stran, namenjena zmanjševanju uničevalnih učinkov alkohola. “V regijah naj bi vanjo zajeli ključne dogodke, povezane s točenjem alkohola in množičnim pitjem. Skupaj z župani naj bi za takšne priložnosti oblikovali akcijske plane,” omenja Maučec Zakotnikova.
Krek ocenjuje, da je alkohol ena najnevarnejših drog pri nas, a si nihče ne upa rigorozno ukrepati. Glede na razmere v regiji dodaja: “Živimo v deželi refoška, terana, malvazije, pinota in drugih znanih sort vina. Naučiti se moramo z vinom živeti tako, da nam bo koristilo, ne pa škodilo. Zato moramo delovati interdisciplinarno in vsi enakovredno - v prid spreminjanja dojemanja alkohola in navad ljudi.”
JASNA ARKO
