Diabetes - ko se pojavi, ni več ozdravljiv
Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih bolezni na svetu, obolevanje pa vztrajno narašča, tudi pri mlajših. Boju zoper to bolezen je namenjen 14. november, svetovni dan sladkorne bolezni. Gre za kronično presnovno bolezen, ki jo oboleli lahko v veliki meri sam uravnava s pomočjo gibanja, zdrave prehrane in doslednega spoštovanja zdravnikovih napotkov.
DIABETES> Svetovni dan sladkorne bolezni so minuli teden obeležili tudi v vseh slovenskih lekarnah pod okriljem slovenske lekarniške zbornice.
Tokratni lekarniški Teden zdravja so namenili ozaveščanju o preprečevanju in zdravljenju sladkorne bolezni ter o pomenu programa farmacevtske skrbi pri obvladovanju te težke in zahrbtne bolezni.
Aktivnosti v lekarnah minuli teden so del projekta Festival farmacevtske skrbi pri sladkorni bolezni, v njem so poleg farmacevtov sodelovali tudi nekateri zdravstveni delavci.
Po podatkih Svetovne fundacije za diabetes živi na svetu 285 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, kar tvori 6,4 odstotka odrasle populacije. V državah EU znaša delež obolelih okoli 55 milijonov oziroma 8,5 odstotka odrasle populacije. Tudi v Sloveniji narašča število diabetikov, zdaj jih je že več kot 150.000 oziroma blizu deset odstotkov odrasle populacije. Diabetes pa se v razvitih državah pojavlja tudi med otroci in mladostniki, čeprav gre za drugi tip bolezni. Lani je na svetu ta bolezen terjala blizu štiri milijone smrti.
Skrb za zdravje
Znano je, da je pri sladkorni bolezni najboljša preventiva zdrav življenjski slog, ki zajema uravnoteženo prehrano in redno telesno dejavnost. Ko se bolezen pojavi, bi moral bolnik imeti to obolenje čim bolj pod nadzorom, kar pomeni, da bi se moral zdravo prehranjevati, spoštovati priporočila o vsebnosti in pogostosti obrokov, se veliko gibati, meriti raven glukoze v krvi in se o vseh nejasnostih sproti posvetovati z zdravnikom.
Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih nenalezljivih bolezni pri nas in v razvitem svetu. Ob doslednem spoštovanju priporočil in napotkov zdravnikov uspe bolnik ohranjati primerno raven kakovosti življenja, v obratnem primeru pa se lahko pojavijo mnogi zapleti, tudi hudi, ki se lahko tragično končajo.
Pogovor in svetovanje
“Magistri farmacije v lekarnah smo bolnikom dolžni svetovati in jih seznanjati z vsemi pomembnimi spoznanji glede te bolezni,” pravi Monika Sonc, v.d. predsednica Lekarniške zbornice.
Farmacevti se za to dodatno usposabljajo. Gre za program farmacevtske skrbi pri sladkorni bolezni. “Poglavitni cilj programa je boljše obvladovanje sladkorne bolezni na ravni družbe, aktivno sodelovanje farmacevtov v lekarnah pa je del preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja diabetesa,” pojasnjuje Sončeva.
Čimprejšnje zdravljenje
Doc. dr. Andrej Janež, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v ljubljanskem kliničnem centru izpostavlja, da je ena poglavitnih težav te bolezni prepozno odkrivanje. Pri bolniku jo najpogosteje diagnosticirajo, ko že napreduje. Takrat je zdravljenje in obvladovanje bolezni težje kot v začetni fazi.
“Posledice sladkorne bolezni so sčasoma zelo hude in povzročijo okvare na očeh, ledvicah in živcih. Še vedno gre za neozdravljivo bolezen, ki ima več obrazov, deluje tiho in v daljšem časovnem obdobju,” našteva Janež. “Diabetiki imajo večjo možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni. Ob tem je pomembno, da bolnik med drugim skrbi tudi za urejenost krvnega tlaka in maščob.”
Zdravnik opozarja tudi na prehrano, pri čemer svari pred uživanjem sladkih pijač, zlasti gaziranih. Nasvet se zlasti nanaša na otroke, ki obolijo za sladkorno boleznijo. JASNA ARKO
