Dialog je farsa v Pahorjevi režiji
Vlada ima odgovornost, da potegne državo iz gospodarske krize, tako da bo bolj konkurenčna. Te besede predsednik vlade sindikatom in študentom ponavlja kot mantro, a z nasprotne strani namesto razumevanja prihajajo očitki, da njegove besede ne držijo nič in da sklepa kravje kupčije. Kako sicer razumeti, da dopušča korenite posege v delavsko zakonodajo zgolj zato, ker čuti dolžnost tokrat popustiti delodajalcem, se sprašujejo.
Po sredini odločitvi vlade, da pošlje novelo zakona o delovnih razmerjih ter zakon o urejanju trga dela in zakon o malem delu v DZ, ne da bi jih pred tem uskladila s socialnimi partnerji, med sindikati vre. A za zdaj bodo njihove aktivnosti omejene na prepričevanje poslanskih skupin, naj takšnih predlogov zakonov ne potrdijo. Delavci bodo gotovo pred parlamentom, nad katerim so se nedavno znesli študentje in dijaki, ko bodo poslanci obravnavali sporne zakone. Sledijo pa lahko tudi ostrejši ukrepi; od splošnih stavk do zahteve za referendum. Tako so včeraj napovedali v petih sindikalnih centralah (Pergam, KS 90, Neodvisnost, Solidarnost in Alternativa).
Spremembe pri odpovednih rokih: 60 dni odpovednega roka (namesto sedanjih 75 dni), če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu. 90 dni odpovednega roka (namesto sedanjih 150), če ima najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu.
Vlada si želi, da bi zakonodajne novosti omogočile hitrejše prehajanje med delovnimi mesti ali delodajalci. To naj bi povečalo prožnost celotnega gospodarstva.
Uničene sanje
Zaprtost slovenskega trga dela na svoji koži občutijo zlasti mladi ljudje. Maja (osebna imena so spremenjena) je stara 31 let. Je magistra znanosti, dela pa v javni upravi, na delovnem mestu, ki ne ustreza niti smeri niti stopnji njene izobrazbe. Zadnja tri leta je zaposlena za določen čas, tako da nadomešča odsotne sodelavce. Iz leta v leto ne ve, kaj jo čaka, išče si primernejše delo, vendar so bili vsi njeni dosedanji poskusi jalovi. Sodelavcem ni povedala, da je magistra, saj se boji, da bi se zaradi tega kdo od njih počutil ogroženega.
Petra ima 29 let. Preživlja se s poučevanjem tujih jezikov na jezikovnih šolah. Več let je delala prek avtorskih pogodb, zdaj pa se je, da bi ji vendarle začela teči delovna doba, opogumila in postala samostojna podjetnica. Ko poplača davke in prispevke za socialno varnost, ji za preživetje ostane nekaj sto evrov. Podobno gre tudi Tini. Pri 28. letih nima še niti dneva delovne dobe, tako kot Petra uči tuje jezike na jezikovih šolah in prevaja za prevajalske agencije. Dela prek avtorske pogodbe, a se zaradi nizkih tarif komaj prebija iz meseca v mesec.
Vsem trem dekletom je skupno to, da so visoko izobražena, da so diplomirala v predvidenih rokih in da so si takrat svoje življenje pri tridesetih predstavljala s službo in z družino. Namesto tega so se do sedaj vse tri soočile z dvomi o lastnih sposobnostih in padanjem samozavesti.
Spremembe pri nadomestilih za brezposelnost: Pravico do nadomestila bo imela oseba, ki je bila zaposlena devet mesecev v zadnjih 24 mesecih. Sedaj ima pravico do nadomestila oseba, ki je bila zaposlena 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih. Nadomestilo v prvih treh mesecih bo znašalo 80 odstotkov osnove za odmero. Zdaj znaša 70 odstotkov osnove za odmero. Starejši od 55 let, ki imajo vsaj 25 let delovne dobe, bodo nadomestilo prejemali mesec dlje kot doslej, to je 25 namesto 24 mesecev. Pravico do nadomestila bodo imeli tudi registrirani brezposelni, ki z delom zaslužijo do 200 evrov neto na mesec.
Takšnih zgodb je v Sloveniji še veliko, vendar pa se sindikati sprašujejo, ali se rešitve zanje res skrivajo v spremembah, ki jih je samovoljno predlagala vlada. Prepričani so, da ne, oziroma da bodo predlogi vlade razmere še poslabšali. “Če hkrati s spremembo delovno-pravne zakonodaje rahljamo pogoje za odpuščanje in skozi institut malega dela omogočamo kratkotrajne oblike zaposlovanja, je to nič drugega kot napad na zaposlovanje za nedoločen čas,” pravi predsednik sindikata SZS Alternativa Zdenko Lorber.
Predrago odpuščanje
Na ministrstvu za delo poudarjajo, da gre v smer večje zaščite mladih zakon o urejanju trga dela, ki naj bi tudi mladim, ki še nimajo delovnih izkušenj, omogočil prejemanje denarnega nadomestila za brezposelnost že po devetih mesecih dela. Novost bo tudi delna brezposelnost, kar pomeni, da bo brezposelni, če bo dobil zaposlitev za krajši delovni čas, ohranil pravico do sorazmernega dela denarnega nadomestila.
K togosti na trgu delovne sile prispevajo tudi odpravnine in odpovedni roki, je prepričana vlada. Dlje kot je nekdo v službi, težje ga je odpustiti. Da so standardi zaščite v Sloveniji previsoki, so opozarjali tudi delodajalci. “Zaradi visokih stroškov odpuščanja so marsikje ogrožena tudi tista delovna mesta, ki bi jih sicer delodajalci želeli ohraniti,” predlagano skrajševanje odpovednih rokov in zniževanje odpravnin utemeljujejo na ministrstvu za delo.
Nehumano početje
Sindikati zlasti glasno zavračajo namere za lažje odpuščanje delavcev. Dejstvo je, da starejši delavci, ki jim pojemajo fizične moči, za delodajalce postajajo strošek, ki bi se ga radi znebili. “To je nehumano početje vlade,” je prepričan predsednik Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Dušan Semolič. Na ZSSS so izračunali, da bi bil delavec z minimalno plačo in 15 leti delovne dobe zaradi znižanja odpravnin prikrajšan za približno 1400 evrov, delavec s 25 leti delovne dobe pa za 3000 evrov.
Za predstavnike delavcev je nedopusten tudi način, kako je vlada vodila socialni dialog. Število sestankov in fotografiranj ne šteje, pomembno je, ali si v dialogu pripravljen prisluhniti sogovorniku. “Kar imamo, ni dialog, ampak farsa v osebni režiji predsednika vlade,” se zgraža predsednik Pergama Dušan Rebolj. Predlog sindikatov, da bi ustanovili sklad za odpravnine, naj bi vlada preslišala z argumentom, da ni denarja. Popolnoma nedopusten pa se predsednikom sindikatov zdi tudi argument Boruta Pahorja, da so pri minimalnih plačah popustili delavcem, zdaj pa morajo delodajalcem. “Predsednik vlade sklepa kravje kupčije,” je kritičen Boris Mazalin (KS 90), “sestaja se zdaj z eno skupino, zdaj z drugo, zdaj s tretjo ... Vsaki nekaj obljublja. Nam je zelo jasno povedal: ne moremo ustreči vašim predlogom, ker smo dali delodajalcem obljubo.”
Zaposlitev brez delavskih pravic
Za Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) pa je sporen predlog zakona o malem delu. Vlada želi omejiti delo prek napotnice, trg priložnostnih del pa odpreti tudi upokojencem in brezposelnim. Malo delo bo omejeno na 60 ur mesečno, z izjemo dijakov in študentov, ki bodo lahko opravili več ur mesečno, vendar bo na letni ravni za vse omejeno na 720 ur.
Študentsko delo trenutno zaseda 30.000 zaposlitev. “Zakaj ne bi nekaj teh zaposlitev pretvorili v redno zaposlitev za diplomante?” se je na konferenci s študenti spraševal minister za delo Ivan Svetlik. A ŠOS in sindikati opozarjajo, da bodo delodajalci že poskrbeli, da ne bo šlo za enostavno pretvorbo. V Nemčiji, denimo, je malo delo vodilo v upad števila zaposlitev s polnim delovnim časom, bilo je slabše plačano in ni povzročilo legalizacije dela na črno.
S skrbjo, da utegne malo delo v Sloveniji postati hibridna oblika delovnega razmerja, jih navdaja tudi tik pred sprejetjem na vladi dodana dopolnitev zakona o malem delu, da napotnica vzpostavlja “posebno pogodbeno razmerje med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.” V ŠOS zato svarijo pred možnostjo, da bodo mladi v prihodnosti zaposleni prek malega dela, a od tega ne bodo imeli delavskih pravic.
Absurd 21. stoletja
Četudi predsednik vlade stalno zatrjuje, da hoče vzpostaviti pogoje, ki bodo omogočili vzdržnost, pravičnost in socialnost države, s strani sindikatov prihajajo očitki, da samovoljno poseganje v delavske pravice ni najboljša pot do želene konkurenčnosti gospodarstva. “Absurd je, da v 21. stoletju naši partnerji iščejo rešitve problemov v zniževanju odpravnin,” je, ko je postalo jasno, da vlada s sindikati ne bo več iskala skupnega jezika, dejal Semolič. Poseg v pravice delavcev ne bo povečal konkurenčnosti, je prepričan. Za to bi se bilo treba osredotočiti na nove izdelke, nove trge in inovacije. Pred vtisom, ki ga ustvarja vlada, da bodo z znižanjem odpravnin rešene vse trtežave Slovenije svari tudi Rebolj. “To nima nobene zveze s strukturno reformo. V tem gospodarstvu in Sloveniji je treba narediti nekaj drugega, treba je zagotoviti spodbude za vlaganja v nova delovna mesta, razbremeniti plače, zmanjšati proračunsko porabo, povečati osebno porabo ... To je tisto, kar nam OECD sporoča, ne pa nižanje odpravnin.”
Poslanci naj bi sporne zakone prvič obravnavali že julija. Predsedniki petih sindikalnih central so se že pogovarjali s poslanci Zaresa, LDS in SDS. “Poslanske skupine so bile razumevajoče in nakazale, da takšnih sprememb v celoti ne bodo podprle,” je sestanke povzel Drago Lombar (KNSS Neodvisnost). JANA KREBELJ
