Dijaki v Trstu protestirajo proti varčevalni politiki

TRST> Protestu so se pridružile domala vse višje srednje šole, tako tiste z italijanskim kot tiste s slovenskim učnim jezikom, dijaki pa so se odločili za različne oblike izražanja nasprotovanja vladnim reformam. Tako so na šestih italijanskih srednjih šolah poskusili izvesti popolno zasedbo šolskih stavb, kar pa jim je policija preprečila.

Zasedba, samouprava in zborovanje

Na slovenskih šolah pa je prišlo do delne zasedbe le na Liceju Franceta Prešerna, kjer so dijaki zasedli telovadnico in eno od nadstropij, tako ravnateljica kot profesorji in neučno osebje pa so bili prisotni na šoli. Na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška so se dijaki odločili za tako imenovano samoupravo (dijaki sami organizirajo pouk), na Tehniškem zavodu Žige Zoisa in Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana pa sta potekali dijaški zborovanji.

Protest se bo najbrž nadaljeval tudi v prihodnjih dneh, koordinacija slovenskih dijakov v Italiji pa je ob tej priložnosti izdala tudi sporočilo, v katerem utemeljuje svoj protest. V dokumentu z naslovom Za bodočnost šole med drugim opozarjajo na posledice italijanskih vladnih varčevalnih ukrepov, zlasti zakona št. 133 iz leta 2008, ki pogojuje tudi šolsko reformo: slednja predvideva manjše število ur za vse predmete, zaradi krčenja finančnih sredstev pa je v Italiji službo izgubilo že nekaj deset tisoč članov učnega in neučnega osebja, ugotavljajo dijaki, ki poleg tega opozarjajo tudi na slabo stanje in opremljenost številnih šolskih poslopij.

Posledice varčevanja najbolj občutijo manjšinske šole

Posledice varčevalnih ukrepov pa bolj ogrožajo manjšinske šole: tako so v šolskem letu 2009/2010 slovenske šole v Italiji v primerjavi z letom prej izgubile deset učiteljev, kar glede na strukturo manjšinskega šolstva ni malo, pišejo dijaki, predvsem lansko šolsko leto pa so se stvari slabše iztekle z neučnim osebjem, saj je ponekod, zlasti na osnovnih šolah, pomanjkanje šolskih pomočnikov otežilo reden začetek pouka.

Dijaki si med drugim prizadevajo, da začnejo upoštevati mednarodne dogovore, ki ščitijo slovenske šole, kot so pariška mirovna pogodba iz leta 1947, londonski sporazum iz leta 1954 in osimski sporazum iz leta 1975, da se začne konkretno izvajati zaščitni zakon, pa tudi da Italija enakopravno uresničuje in spoštuje zakone o manjšinskem šolstvu ter da se vladni varčevalni ukrepi, ki vodijo v združevanja šol, krčenje ur pouka in ukinitev delovnih mest ne izvajajo za slovenske šole, ki so manjšinske šole s specifičnimi potrebami.

Za avtonomijo

Dijaki se zavzemajo tudi za to, da bi slovenska oziroma dvojezična šola dobila lastno avtonomijo v okviru dežele Furlanije Julijske krajine, dalje da se na dvojezičnih območjih uvede možnost učenja slovenščine tudi na italijanskih šolah ter da Italija, Evropska unija in Slovenija odločno podprejo mlajšo generacijo Slovencev v Italiji, ki je najbolj oškodovana zaradi neupoštevanja njenih osnovnih pravic, piše med drugim v sporočilu dijakov.

STA