Dijsselbloem: Pomoč za Ciper ostaja deset milijard evrov

DUBLIN> Ciprski finančni minister Charis Georgiades pa je v Dublinu poudaril, da dogovor že obstaja.

Georgiades je ob prihodu na zasedanje evroskupine v Dublinu na vprašanje, ali želi njegov otok dodaten denar, odgovoril: “Imamo dogovor in poskrbeli bomo za to, da bo deloval.”

Šef evroskupine danes upa na dogovor o memorandumu o soglasju. “Zdi se, da je vse na mestu. Razmere v bančnem sektorju se izboljšujejo,” je dejal Jeroen Dijsselbloem ob prihodu na zasedanje.

Memorandum o soglasju je krovni dokument programa pomoči. V njem so podrobno opredeljeni pogoji, ki jih mora država izpolniti v zameno za pomoč.

V povezavi z obsegom programa je Nizozemec zatrdil, da “presenečenj ni” - program predvideva deset milijard evrov pomoči. Ta program je po njegovih besedah trden in dober.

Preostale potrebe bo država po njegovih besedah krila sama - iz prispevka velikih varčevalcev, delničarjev ali imetnikov obveznic v bankah, s privatizacijami in drugimi elementi.

Tudi gostitelj neformalnih srečanj v Dublinu, irski finančni minister Michael Noonan ocenjuje, da se ciprska zgodba v redu razpleta.

Irski minister je celo presenečen, da so se razmere po drugem dogovoru konec marca stabilizirale tako hitro, in ne pričakuje, da bi bil Ciper na današnjih zasedanjih posebej vroča tema.

Toda iz Nikozije prihajajo novice, ki postavljajo te besede pod vprašaj. Potem ko so ocenili, da so stroški reševanja države, ki so bili novembra lani ocenjeni na 17,5 milijarde evrov, narasli na 23 milijard evrov, na Cipru zdaj napovedujejo, da bodo zaprosili za dodatno pomoč.

Druga tema današnjih zasedanj v Dublinu je podaljšanje ročnosti posojil za Portugalsko in Irsko. Dijsselbloem je optimističen, da bo dogovor o tem dosežen. Kot najverjetnejša možnost se omenja podaljšanje ročnosti za sedem let.

Tretja tema je okvir za neposredno dokapitalizacijo bank iz evropskega reševalnega mehanizma ESM, ki mora biti dorečen do julija. Blizu naj bi bil delni politični dogovor o delitvi finančnega bremena v primeru starih oziroma najbolj tveganih terjatev (legacy assets).

Ta naj bi predvideval, da bi morale države, katerih banke bi dobile pomoč iz ESM, del bremena obvezno nositi same. Eden od predlogov je, da bi morale države vselej sodelovati pri dokapitalizaciji z od 10 do 20 odstotki.

STA