Dijsselbloem: V Evropi preveč pričakujemo od ECB

WASHINGTON > Jeroen Dijsselbloem je v razpravi, ki jo je v okviru zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke pripravila ameriška televizija CNN, spretno odgovarjal na rahlo provokativne kritike in vprašanja moderatorja, znanega novinarja CNN Richarda Questa. Ta je trdil, da je Evropa tista, ki glede na ugotovitve najnovejšega poročila IMF o obetih za svetovno gospodarstvo predstavlja problem, Dijsselbloem pa mu je oporekal.

Gospodarska rast nekaterih držav se krepi

IMF je ugotovil, da je okrevanje v območju evra zastalo, zato je poslabšal napoved rasti za območje evra. Letos mu napovedujejo 0,8-odstotno rast bruto domačega proizvoda, prihodnje leto pa 1,3-odstotno. “Mišljenje, da je Evropa problem, je preveč mračno,” je v razpravi dejal Dijsselbloem.

Spomnil je, da je večina evropskih držav sprejela veliko ukrepov na področju fiskalne konsolidacije in strukturnih reform, zato se njihova gospodarska rast že krepi. “Naslednje leto bomo še boljši. Vemo, da moramo nadaljevati fiskalno konsolidacijo na rasti prijazen način in to bomo naredili,” je zagotovil. Nekatere države morajo določene stvari še narediti, pri čemer je omenil Francijo in Italijo, a na splošno je Dijsselbloem optimističen.

Tudi ECB je sprejela ukrepe, ki bodo po njegovem mnenju dali učinek v naslednjih mesecih. “Vedno sem presenečen nad pomanjkanjem potrpljenja. Dan po junijski odločitvi ECB (o znižanju ključne obrestne mere) je Financial Times zapisal, da to ni dovolj. Pa še niti delovati ni začelo,” je dejal.

Manj pričakovati od centralnih bank, več od politikov

Nizozemcu se zdi problematično, da bi šla ECB s svojimi ukrepi “do konca”, k čemur pozivajo nekateri analitiki. Na splošno pa se mu zdi, da v Evropi preveč pričakujemo od ECB. “Morda bi morali malo manj pričakovati od centralnih bank in malo več od politikov. To je ključno,” je dejal. Tudi generalna direktorica IMF Christine Lagarde je menila, da bi pomagalo, če bi poleg centralnih bankirjev še kaj naredili tudi politiki.

Do kdaj rekordno nizke obrestne mere v ZDA?

Podpredsednika sveta guvernerjev ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Stanleyja Fischerja, ki ima za seboj bogato zgodovino delovanja v bančnem sistemu in mednarodnih organizacijah, pa je Quest izzval z vprašanjem, kako bi definiral izraz “razmeroma dolgo časa”. Fed namreč s takšnimi izrazi običajno nakazuje, do kdaj bi lahko v ZDA vztrajale trenutno rekordno nizke obrestne mere.

Fischer je dejal, da to pomeni od dveh mesecev do enega leta. Obresti se ne bodo zvišale “kot raketa”, torej hitro in precej, ampak postopno. Fed pri tem upošteva podatke, zato niti predstavniki regulatorja ne vedo, kdaj točno se bo to zgodilo, je dejal Fischer. Pričakovanja trgov, da bi se to lahko zgodilo nekje sredi prihodnjega leta, se mu zdijo kar prava. Ker ni dobil jasnega odgovora, je Quest v šali potožil, da je stvar precej zapletena, s čimer se Fischer ni strinjal.

Strukturne reforme naredijo razliko

Glede strukturnih reform je predstavnik Feda spomnil, da je Nemčija včasih veljala za bolnika Evrope. Nato so izpeljali reforme, ki so učinkovale šele čez leta, zato so nekateri vmes že dejali, da Nemci niso naredili ničesar. “Te reforme vzamejo nekaj časa, a naredijo veliko razliko. Nemčija je spet motor Evrope,” je dejal.

Upa, da bodo tudi ZDA izvedle strukturne reforme. Poudaril je področje infrastrukture, ki se po njegovem mnenju prehitro slabša, vladne investicije v infrastrukturo pa so precej upadle, in davčni sistem, ki da prav tako potrebuje temeljito reformo.

STA