Diplomatske depeše o težavah v času Thatcherjeve

LONDON> Leta 1980 so bili predstavniki britanske oblasti zaskrbljeni, da je Izrael na poti k novemu konfliktu, čeprav je leto pred tem z Egiptom podpisal mirovni sporazum, je zapisano v diplomatski depeši britanskega veleposlaništva v Tel Avivu, ki je bila zadnjih 30 let z oznako “tajno” shranjena v britanskih nacionalnih arhivih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izrael z jedrskim orožjem

“Če bo Izrael potonil, bo tokrat potonil z bojem. Pripravljeni bodo tudi na uporabo svojega jedrskega orožja. Ker ne bodo mogli prenesti dolge vojne, bodo jedrsko orožje uporabili zgodaj v vojni,” piše v depeši.

Izrael ni sicer nikoli potrdil ali zanikal obstoja svojega jedrskega orožja.

Izraelski premier - “težaven moški”

Depeše razkrivajo tudi težave Thatcherjeve z bližnjevzhodno diplomacijo. Tedanjemu francoskemu predsedniku Valeryju Giscardu d'Estaingu je zaupala, da se “še nikoli ni ukvarjala z bolj težavnim moškim, kot je izraelski premier Menahem Begin”.

Thatcherjeva je tedaj dejala tudi, da je Beginu skušala dopovedati, da je njegova politika glede judovskih naselij na Zahodnem bregu nerealistična in absurdna.

Pogajanja o talcih

Druga diplomatska depeša, ki so jo razkrili danes, je pokazala, da je Thatcherjeva iranskega voditelja, ajatolo Ruholo Homeinija, prosila, da v zameno za to, da so pripadniki britanskih elitnih policijskih enot po zasedbi iranskega veleposlaništva v Londonu rešili 26 talcev, izpusti 52 Američanov, ki so bili zajeti v Teheranu.

Thatcherjeva je v previdnem pismu tedaj zapisala, da nikakor ne želi primerjati obeh situacij, da pa ajatolo vseeno prosi, da “v znak dobre volje izpusti ameriške državljane”. Njena prošnja pa ni padla na plodna tla, Američane so namreč izpustili šele precej kasneje, 444 dni po ujetju.

Trenja s kraljevo družino

Še ena depeša pa razkriva nezadovoljstvo, ki ga je čutila Thatcherjeva nad tem, da se je britanski princ Charles namenil obiskati francoske vojaške objekte, čeprav Francija tedaj ni bila polnopravna članica Nata. Thatcherjeva je kasneje svoje nasprotovanje umaknila, princ Charles pa je vojaške objekte v Franciji vseeno lahko obiskal.

Zahodne države pomagale mudžahidom

Ena izmed depeš razkriva tudi, da je več zahodnih držav, med njimi Velika Britanija, Francija, tedanja Zahodna Nemčija in ZDA, pomagalo mudžahidom v Afganistanu med sovjetsko okupacijo. V depeši je zapisano, da je tedanji sekretar britanske vlade Robert Armstrong že tri tedne po invaziji Sovjetske zveze v Afganistanu iskal način, kako bi islamske upornike, ki so se bojevali proti Rusom, oskrbel z vojaško pomočjo. Dokument dokazuje, kako hitro so se zahodne države odzvale in kako velika so bila diplomatska in vojaška prizadevanja, da bi porazili tedanjo Sovjetsko zvezo.

Vzpon Al Kaide

Pomoč Zahoda pri oboroževanju mudžahidov v Afganistanu danes velja za enega izmed ključnih dejavnikov pri vzponu Al Kaide. Med tistimi, ki so mudžahide podpirali, je bil sicer tudi Osama bin Laden.

Danes razkriti dokumenti so bili sicer objavljeni na podlagi zakonskega določila, ki zahteva, da mora večina vladnih dokumentov po 30 letih postati javna.

STA