DMP v Krogu - zgodba brez začetka in brez konca

Četverica se je, ekskluzivno za TV okno, razgovorila o najzanimivejših doživetjih 20-letne kariere DMP.

>Katere so bile ključne prelomnice delovanja skupine in kako se danes v bendu spominjate svojih začetkov?

Tomaž: “Začeli smo kot tipični osnovnošolski garažni bend - davnega leta 1988. V začetku smo se imenovali Proteus (že takrat smo se očitno želeli predstaviti javnosti kot nekaj posebnega, kot endemiti), nabirali smo kilometrino in preigravali predvsem Beatlese, Dire Straitse, Creedence Clearwater Revival, Simple Minds, U2. Še danes se nadvse živo spominjam prvega nastopa s tremi komadi na valeti ene od novomeških osnovnih šol, pa seveda prvega samostojnega koncerta na precej eksotičnem prizorišču - sredi gozdiča Ragov log, prav tako v Novem mestu. In prvega honorarja prav po tem nastopu: pica in pijača v tedaj legendarnem novomeškem Kuglu. Že v prvih mesecih so se začeli rojevati tudi prvi avtorski poskusi. V začetku še precej sramežljivo, kasneje pa vse bolj odločno in resno. Vse skupaj je privedlo do prvih posnetkov v studiih Pasadena, Akademik in Metro ter posledično do spremembe imena. Septembra 1990 smo se namreč na večurni vožnji iz nemškega Langenhagna, kjer smo nastopili, preimenovali v Društvo mrtvih pesnikov. Zvenelo je resneje in se povsem prekrivalo z idejo ustvarjalne svobode, ki smo jo tedaj zajemali z veliko žlico. Seveda smo navdih za ime dobili pri istoimenskem kultnem filmu.”

>Ali lahko po 20 letih delovanja rečete, da je skupina DMP odrasla v bend, ki ste ga imeli v mislih, ko ste skupino ustanavljali?

Alan: “Morda je DMP malo posebna zgodba, saj smo kot nekakšni kameleoni, ki puščamo lastni kreativnosti prosto pot, da nas pri vsakem projektu odpelje nekam drugam. V samih začetkih je bil navdih že to, da sploh igraš v bendu, začenjali smo že v osnovni šoli. Prišle so prve avtorske pesmi, prva plošča in zmaga na festivalu Pop delavnica 93, ki nas je prepričala, da smo na pravi poti. Danes se počutimo res svobodne. Delamo predvsem s čustvi in srcem in skrbimo tudi za to, da nastavljamo ogledala sodobni družbi.”

>Kateri dogodki so bili v času delovanja skupine najtežji? In kaj je tisto, kar je skupino gnalo naprej?

Tomaž: “Kar je povezano z glasbo, nam ni v breme. Večje težave nam ponavadi povzroča tisto, kar ni v neposredni zvezi z glasbo, je pa nujno potrebno za nadaljnje ustvarjanje. Posameznih dogodkov ne bi izpostavljali, naprej pa nas vedno žene tista brezpogojna ljubezen do glasbe. Brez nje bi se verjetno že večkrat vdali v usodo, a verjamemo, da si s trdim delom in vero v usodo lahko prihodnost vsaj malo krojiš tudi sam.”

>Da ne bomo govorili samo o trdem delu, ki ga je potrebno vložiti v ustvarjanje glasbe, da ta postane prepoznavna, naj povprašam še po prijetnih doživetjih. Tudi teh je bilo v vaši karieri najbrž kar nekaj.

Alan: “Biti in živeti v bendu je izjemna čast. Sploh, če zdržiš 20 let skupaj. Sam se počutim, kot bi živel dve življenji - eno malo bolj vsakdanje in drugo kot nekakšen 'road movie', kjer končni cilj ni znan. Najlepši del te poti je energija publike na koncertih, ki te dobesedno začara, ko poje tvoje pesmi. Res je, doživeli smo že marsikaj.”

Marko: “Če pomislim na doživetja v sami glasbi in muziciranju, je zame vrhunec, ko me glasba ponese in začutim predvsem na odru, pa tudi v studiu ali na vaji posebne občutke, ki preplavijo telo, ko nekaj tvojega tako dobro zazveni … mravljinci … dlake pokonci … To se ne zgodi kar tako in vedno, vendarle pa dovolj pogosto, da postaneš od tega odvisen. Drug moment je bend - kot banda prijateljev, s katerimi se rad odpraviš na pot, igraš in potem še dolgo v noč razglabljaš ob kozarcu, cigareti … Zbudiš se pa skrokan, a mlajši.”

>20. oktobra je skupina pripravila osrednji dogodek ob 20. obletnici delovanja. Obletnico je sicer pospremil tudi izid albuma, celoten projekt pa ste poimenovali Krog. Zakaj?

Peter: “Krog je simbol celovitosti, enovitosti in tudi popolnosti. Za nas to pomeni, da se prihodnost in preteklost združujeta v celoto, kar pomeni, da je naša zgodba brez začetka in brez konca. Naša zgodba preprosto obstaja. Čas, ki mineva, pa nas s tem tudi bogati.”

>Nov album naj bi bil antološka zmes starejših znanih in manj znanih skladb. Kaj to konkretno pomeni?

Peter: “Za album smo si izbirali pesmi po ključu ustvarjanja v sedanjosti, kar pomeni, da smo se za določeno pesem odločili tako, kot če bi zanjo dobili navdih v današnjem času. Pri projektu smo se izredno zabavali in vedno naredili tisoč in eno različico posameznih pesmi, dokler nismo bili z njo popolnoma zadovoljni. Predstavljajte si, da greste na podstrešje svojih starih staršev in tam najdete svoje igrače - zabava zagotovljena.”

>Kako in kje je nastajal nov album?

Marko: “V bistvu smo nov album spočeli na nekem skupnem dopustu benda na obali, ko smo kramljali, kakšen glasbeni izraz nam je ta hip najbliže. Potem je preteklo kar nekaj vode. Prišla je obletnica. Boban je na nekem špilu rekel: 'Krog.' Potem je sledilo premlevanje ob kavi s producentom Žaretom Pakom, ekipo Vala 202 in Kina Šiška.”

>Osrednji koncertni dogodek ob obletnici je bil 20. oktobra v Kinu Šiška. Vtisi, ocena?

Peter: “Veseli smo, da je koncert v Šiški požel toliko pozitivnih odzivov tako nestrokovne kot strokovne javnosti. Za nas je najlepša nagrada to, da smo pripravili dogodek, v katerem smo vsi uživali, in da smo na koncertnem nivoju spet stopili še kakšno stopničko višje. Sicer pa se bomo tudi v bodoče potrudili, da bi bil vsak nastop še bolj izpopolnjen in da bomo tako mi kot poslušalci zapuščali naše koncertno prizorišče polni svežih in močnih vtisov.”

Tomaž: “Kino Šiška je bil svojevrstna prelomnica v našem koncertiranju. Menim, da še nikoli do sedaj na odru nismo zveneli tako prepričljivo in kompaktno. In to je zares dober občutek za vse prihajajoče nastope. Samozavestno odigrati dve uri in pol lastne avtorske glasbe namreč ni mačji kašelj in veseli nas, da smo ne le sklenili svoj Krog, ampak tudi vstopili v krog tistih nekaj slovenskih skupin, ki lahko suvereno 'odbrijejo' celovečerni koncert zgolj s svojimi komadi.”

>Vaši nastopi v prihodnje?

Marko: “Velik koncert pripravljamo s prijatelji še v Novem mestu 10. decembra, vse ostale nastope načrtujemo skupaj z našo koncertno agencijo Uran. Potrjene datume sproti objavljamo na naši spletni strani dmp.si. Verjetno pa se boKrog najhitreje vrtel prihodnje leto in še leto zatem …”

>V tem letu je skupina DMP nekaj časa delovala kot trio. Ste zdaj ponovno v popolni štiričlanski zasedbi?

Tomaž: “Trio smo bili le nekaj mesecev, ko smo se sporazumno razšli s kitaristom Jernejem Zoranom. Že aprila se je skupini pridružil kitarist Peter Dekleva, ki tvorno sodeluje še z Guštijem ter pri skupinah Adam in Srečna mladina. Tako smo aktualni projekt Krog pripravljali spet kot enakopravna četverica: Alan Vitezič (vokal, kitara, klaviature), Peter Dekleva (kitara, programiranje, spremljevalni vokal), Tomaž Koncilija (vokal, bas kitara) in Marko Zajc (bobni, tolkala, spremljevalni vokal). Na tem mestu želim posebej izpostaviti demokratičnost odločanja v našem bendu. To je včasih sicer naporen proces, a dolgoročno za nas najbrž edina perspektiva. Seveda pa sodelujemo tudi s številnimi drugimi glasbeniki. Na koncertu v Šiški se nam je pridružil odlični klaviaturist Boštjan Artiček, pri snemanju plošče smo sodelovali s Slovenskim oktetom. Kot koncertni gostje so skupaj z nami v Šiški zaigrali oziroma zapeli Dušan Obradinović Obra (Dan D), Jernej Zoran in Borut Tiran (ustanovitelj in prvotni kitarist in vokalist skupine) ter vokalistki Maja Martina Merljak in Jadranka Juras. Nenazadnje naj ne pozabim na našega producenta Žareta Paka, ki je v precejšnji meri kriv za zvočno podobo novega albuma.”

>Kljub temu, da je v prodaji že nov album, pa v ušesih še vedno odmeva Vojna in mir. Skladbe s tega albuma so bile tako pri poslušalcih kot tudi pri glasbenih kritikih dobro sprejete.

Alan: “Predin je pred časom pel: 'Bolj star, bolj nor!' Pri nas bi veljalo: bolj stari, bolj ga žgemo! Album Vojna in mir je bil vsekakor bolj v rockovski maniri s tehtnimi skladbami kot sta bila na primer Naftalin in Komu zvoni. Krog je retrospektivni indie disco album s pridihom osemdesetih, ki smo ga začinili s tremi novimi komadi, ki imajo spet močan karakter. Mislim, da danes ljudje cenijo, če razmišljaš s svojo glavo. Instant kimavci so out!”

MOJCA ZEMLJARIČ

Borut Peterlin