Do konkurenčnosti z manj gimnazijci
Gospodarske konkurenčnosti države ni mogoče doseči brez izobraževanja pravih kadrov, zlasti inženirjev in delavcev, šolanih za poklice, po katerih je veliko povpraševanje. To sporočilo veje iz koalicijske pogodbe v delu, ki obeta spremembe na področju šolstva.
LJUBLJANA >Stroka se komentarjem izogiba, a kaže, da bodo mnenja o primernosti nekaterih korenitih spremembe deljena.
Za novo vladno koalicijo bo šolstvo, tudi glede na poudarke Janeza Janše v govoru ob izvolitvi za mandatarja, da si mora država konkurenčnost zagotoviti z izobraževanjem primernih kadrov, zlasti inženirjev in tehničnih delavcev v različnih poklicih, ena od prednostnih nalog.
Drugačna teža mature
Koalicijska pogodba napoveduje omejevanje vpisa v gimnazijske programe ter spodbujanje vpisa v poklicne in strokovne šole, zlasti za deficitarne poklice. Obetajo se tudi spremembe pri vrednotenju mature. Po zamislih koalicijskih partneric naj ta ne bi bila več selekcijski mehanizem za vpis na fakultete, pač pa le pogoj za dokončanje srednje šole. Na visokošolski ravni naj si študente izbirajo visokošolski zavodi sami s pomočjo sprejemnih izpitov, intervjujev in podobnega, razmišljajo v koaliciji.
Strokovne institucije in strokovnjaki, ki delujejo na področju šolstva, se komentarjev napovedanih posegov še izogibajo. Počakati je treba na bolj določne rešitve od tistih, ki so za zdaj le na splošno zapisane v koalicijski pogodbi, menijo. Da bo čas za dodatna pojasnila šele, ko se bo vzpostavila vlada, so odgovorili tudi v stranki SDS.
Šolstvo, kot ga vidi nova koalicija: manj vpisa v gimnazije, več v poklicne in strokovne šole, matura bi predstavljala le še zaključek šolanja, večanje avtonomije učitelja, nova kompetenca bo delo z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami od prvega razreda naprej, izposojevalnica učbenikov tudi za srednje šole, obvezno učenje drugega tujega jezika.
Ne več učenje za teste
Predsednika ravnateljskih društev osnovnih in srednjih šol pa sta vendarle povedala svoje mnenje. Alen Kofol, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva, je v koalicijski pogodbi izpostavil zlasti njeno usmerjenost v razvoj personaliziranega izobraževanja: “Takšen način izobraževanja omogoča vsakemu posameznemu učencu, ne glede na njegov potencial, optimalen razvoj potencialov.” Po novem bo poudarek z učenja za teste in zunanja preverjanja znanja prešel na napredek znanj, veščini in spretnosti pri posameznem učencu. Za Kofola je pomembna tudi koalicijska zaveza za reorganizacijo različnih institucij (Center za poklicno izobraževanje, Zavod za šolstvo, Državni izpitni center ...), ki naj bi šolam nudile strokovno podporo v procesu izobraževanja. “Na kratko povedano: institucije, ki so bile organizirane za izvajanje določenih nalog, naj bi te naloge spet začele učinkoviteje opravljati,” si obeta Kofol.
Nives Počkar, predsednica društva Ravnatelj, ki povezuje ravnatelje srednjih šol, sicer poudarja, da je še prezgodaj za resne komentarje, ob napovedih za prerazporeditev vpisovanja v srednje šole in ukinitev selekcijske funkcije mature pa pravi: “Vsekakor je dobrodošla omejitev v gimnazijske programe in spodbujanje vpisa v poklicne in strokovne šole. Fakultete pa lahko že zdaj različno obtežijo vrednost mature pri vpisu, denimo na akademijo za likovno umetnost ali na študij arhitekture.”
Podoben pomislek pri spremembah vrednotenja mature ima tudi eden od piscev lani objavljene Bele knjige za področje vzgoje in izobraževanja, ki pa ne želi biti imenovan. “Matura dobro pokaže znanje dijakov, sprejemni izpiti in intervjuji so veliko bolj subjektivni in arbitrarni ter podvrženi individualnim muham tistih, ki jih izvajajo.” Sicer pa lahko nekatere fakultete že zdaj dajo večjo težo posameznim ocenam iz gimnazije ali pa preverjajo posebne talente kandidatov, poudarja strokovnjak, ki ob tem še opozarja: “S sprejemnimi izpiti in intervjuji bi zelo verjetno povečali nedoslednosti in možnosti za koruptivnost vpisnega sistema.”
Pri omejevanju vpisa v gimnazije in spodbujanju vpisovanja v poklicne srednje šole pa je treba vedeti, da je vpis v gimnazije že zdaj omejen, država pa za poklicne šole razpisuje bistveno več mest, kot jih zasedejo dijaki. “Za gimnazije je med mladimi vedno več zanimanja, ker vodijo k študiju na univerzi in v bolj cenjene poklice. Za poklicne šole pa je zanimanja vedno manj, ker so to poklici, ki v družbi večinoma niso cenjeni; ti interesi mladih so logična posledica sodobne družbe in tudi vpliva njihovih staršev,” ugotavlja sogovornik in dodaja, da trenda ni mogoče obrniti le z administrativnimi ovirami. “Če se bodo mladi morali odločati med dvema slabima alternativama - ali sploh nadaljevati šolanje ali nadaljevati v šoli, ki jih ne zanima - bo rezultat v vsakem primeru slab tako za posameznika kot za družbo,” opozarja.
JANA KREBELJ