Do denarja res šele po upokojitvi
Nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prinaša spremembe tudi na področju prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Med drugim omejuje pravico do črpanja kolektivno privarčevanih sredstev pred upokojitvijo, tistega denarja torej, ki ga za svoje zaposlene v pokojninsko rento vplačujejo podjetja.
KOPER> “Leta 2007 mi je, kot tudi ostalim zaposlenim, tedanji delodajalec omogočil vključitev v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje pri eni od zavarovalnic; podjetje je v ta namen mesečno vplačevalo po 50 evrov. Na priporočilo delodajalca sem se odločil, da v svojo pokojninsko rento tudi sam individualno vplačujem 25 evrov. Prepričan sem bil, da bom po desetih letih privarčevani denar lahko brez težav dvignil, pa sem se uštel,” je razočaran 30-letni Primorec (ime hranimo v uredništvu).
Od letos le še renta
Nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od januarja, namreč omejuje pravico do črpanja kolektivno privarčevanih sredstev pred upokojitvijo. Če je vsota premij, ki jih je podjetje vplačevalo za svojega zaposlenega, manjša od 5000 evrov, jo lahko zavarovanec dvigne v enkratnem znesku, sicer pa mu jo izplačajo le v obliki pokojninske rente. “Novi zakon je tako popolnoma spremenil pogoje, pod katerimi sem leta 2007 podpisal pogodbo,” se huduje naš sogovornik.
Kot opozarja, bo ta ukrep prizadel vse, ki jim podjetja vplačujejo dodatno pokojninsko zavarovanje, saj denarja, vplačanega po 1. januarju 2013, po desetih letih sploh ne bodo mogli dvigniti, ampak bodo morali počakati do upokojitve na pokojninsko rento.
Po starem pokojninskem zakonu so zavarovanci lahko po desetih letih od vključitve v pokojninski načrt prekinili zavarovanje in zahtevali enkratno izplačilo. Za sredstva, zbrana do uveljavitve novega pokojninskega zakona, torej do 31. decembra 2012, ta pravica iz starega zakona velja še naprej.
Dodaten prihodek v starosti
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve poudarjajo, da je namen dodatnega pokojninskega zavarovanja zagotovitev dodatnega prihodka v starosti (pokojninska renta), dvigi privarčevanega denarja pred upokojitvijo pa so v nasprotju s tem namenom. “Zaradi neugodnih demografskih trendov bodo pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v prihodnosti nižje in ravno pokojninske rente dodatnega pokojninskega zavarovanja naj bi nadomestile to razliko,” odgovarja Aleksandra Klinar Blaznik z ministrstva za delo. Kot še dodaja, velja omejitev le za kolektivno zavarovanje; individualno dodatno pokojninsko zavarovanje lahko zavarovanec kadarkoli prekine in zahteva izplačilo v enkratnem znesku.
Ne more čakati na upokojitev
Naš bralec razume, da se želi država s takšnimi ukrepi zavarovati, da ne bi ljudje po desetih letih vsevprek dvigovali svoj denar iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, a kar je preveč, je vendarle preveč. “Star sem 30 let, imam osem let delovne dobe. Po sedanji zakonodaji me čaka še najmanj 32 let dela. Le kdo mi lahko zagotovi, da mi bo zavarovalnica, ko bom v pokoju, res izplačevala rento?” se sprašuje mladi očka, ki se je tako kot mnogi njegovi vrstniki odločil, da dodatno pokojninsko zavarovanje raje predčasno prekine. Zaveda se, da bo moral ob tem poleg davka plačati še izstopne stroške (en odstotek vrednosti zneska) in 6,5-odstotni davek na zavarovalne posle, a drugače žal ne gre, pravi: “Denar potrebujem zdaj. Imam dva majhna otroka, žena je brez službe ... Časi so takšni, da je pomemben prav vsak evro.”
PETRA VIDRIH