Do ognjevitosti z nekaj potrpljenja
Vesna Zornik je s strastnim prepevanjem znanih tango napevov z lani izdane plošče Tango apasionada v soboto zvečer zaokrožila jubilejni, deseti Festival tanga. Organizator je pričakoval številčnejše občinstvo, občinstvo pa bržčas nekaj več tanga. Zato je čas za premislek o prihodnosti festivala.
IDRIJA> Deseti tango festival je na zadovoljstvo občinstva v soboto izzvenel z Vesno Zornik, sicer bolj znano kot pevko Katalene, njenimi glasbeniki in projektom posodobljenega, ognjevitega tanga, Tango apasionada. S tangom se je festival dan prej tudi začel, vmes pa se je bilo mogoče naposlušati različne glasbe, začinjene s plesom in tradicionalno fotografsko razstavo.
Idrijskemu festivalu je blizu novi, sodobni tango, saj je eden njegovih idejnih očetov velik privrženec Astorja Piazzolle Marko Hatlak. Prav on je tudi rešil tokratni uvodni večer, ko je vskočil namesto napovedanega in tik pred zdajci odpovedanega Inquarteta string in predstavitve njihovega projekta električnega tanga.
Ker je bilo v nadaljevanju še precej elektronike, je bila Hatlakova igra, ki jo je končal z newyorškim tangom, dobrodošla. Danes priznani umetnik na koncertni harmoniki, ki v rodno Idrijo prihaja le še občasno, čeprav je v zadnjih dveh mesecih v njej nastopil že tretjič, je med Idrijčani zelo priljubljen.
Z do perfekcije domišljenimi in strastnimi gibi je za dopadljiv uvod v festival poskrbela skupina idrijskih plesalk Studia za svobodni plesa. Osrednja vloga petkovemu večeru pa je pripadla Madžarski. Pravzaprav hrvaški pevski divi Anđi Marič z madžarskimi koreninami in njenemu projektu Kisha, ki si s tangom deli strast, a bi sicer toplo sprejet nastop sodil na kakšen drug festival.
V soboto, ko so bile še vedno na ogled odlične fotografije Mije Moravec z lanskega festivala in je odplesala domača skupina Gib, sta oder najprej zasedla Marko Brdnik in Luka Ropret z množico svojih instrumentov. Čeprav prvi s svojim akordeonom sodeluje tudi v tango projektih, je bilo v njuni, s sodobno elektroniko nabiti glasbi, tango komaj mogoče slutiti.
Organizator festivala Boštjan Petrnel, ki je tožil, da je ob jubileju pričakoval številčnejše občinstvo, bi pravzaprav moral biti zadovoljen. Prevladujoče občinstvo mlajše generacije je z navdušenjem sprejelo muziranje omenjenega dua. Starejši, sicer v manjšini, pa so z zvrhano mero potrpežljivosti, s Paciencio, kot je v eni svojih pesmi pela Vesna Zornik, na koncu festivala dočakali svoj tango. Strastna Zornikova s svojimi priznanimi, za tango sicer ne povsem značilnimi glasbeniki, je namreč poskrbela za prijeten konec festivala. Petrnel, ki mu gre nedeljeno priznanje za desetletno organizacijo festivala, pa bo bržčas le moral premisliti o njegovem konceptu in vsebini.
SAŠA DRAGOŠ
