Dober signal iz Slovenije
Poslanci so brez glasu proti sprejeli reformo trga dela, a povsem zadovoljen ni z njo nihče. Gre za kompromis, pravijo v sindikatih, delodajalci pa bi reformo radi spet odprli na točkah, ki so bile zdaj nedotakljive. Na ministrstvu reformo vseeno vidijo kot signal, da se v Sloveniji znamo pogovarjati. To bodo dali vedeti tudi na današnjem srečanju OECD v Parizu.
LJUBLJANA>“Delovnopravna zakonodaja je gotovo ena izmed točk, kjer lahko pokažemo tudi zrelost politike v tej državi,” je izid glasovanja v DZ pospremil minister za delo Andrej Vizjak. Zakon o delovnih razmerjih je podprlo 68 poslancev, zakon o urejanju trga dela pa 83 poslancev. Proti ni glasoval nihče.
Novico o ustavni večini, ki podpira oba zakona, bo že danes v Pariz ponesel Peter Pogačar, ki je na ministrstvu držal roko nad pripravo reforme. Ugotovitve, da je Slovenija reformno sposobna, bodo zabeležene v poročilu OECD, to poročilo pa berejo tudi tisti, ki pišejo bonitetne ocene naše države in od katerih je odvisna cena denarja, poudarja minister.
V Sloveniji bo medtem ostal vtis, da reforma - kljub smelemu pričakovanju ministra, da bo s podražitvijo zaposlovanja za določen čas delodajalce prisilila v zaposlovanje za nedoločen čas - pomeni bolj najmanjši skupni imenovalec v danih razmerah kot pa globalne spremembe na trgu dela. “Ta dva zakona nista idealna, toda zagotovo bi bila slabša, če ne bi sodelovali v socialnem dialogu,” je vlogo največje sindikalne centrale ZSSS povzel njen predsednik Dušan Semolič. Izid glasovanja brez glasu proti je videl kot dokaz, da je socialni dialog vreden truda.
Andreju Zorku iz ZSSS se spremembe ne zdijo le kozmetične, saj v marsičem prinašajo boljšo zaščito delavcev, a vseeno pomenijo šele prvi korak za povečanje reda na področju zaposlovanja. Zdaj bi morala država kar se da hitro izboljšati še inšpekcijski nadzor nad delodajalci, spremeniti zakonodajo, ki se nanaša na agencijsko delo, in doseči, da bi delodajalci, ki kršijo pravila, tudi kazensko odgovarjali.
Da gre za težko doseženi kompromis, ki bi ga veljalo nadaljevati zlasti v smeri dodatnega omejevanja prekernih oblik dela, menijo v sindikalni centrali KS 90.
Reformo bi še odpirali tudi delodajalci, a oni na točkah, ki so se v sedanjem reformnem posegu izkazale za nedotakljive. “Odprtih je ostalo kar precej vprašanj, kot na primer nadomestila za bolniško odsotnost, uvedba čakalnih dni, nadomestilo za prevoz na delo, plačani odmor med delom in še marsikaj drugega,” ponavljajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Vseeno enotno podporo poslancev reformi razumejo kot dokaz, da je v Sloveniji možno v prihodnje izpeljati še kakšno od nujno potrebnih reform, denimo davčno in zdravstveno.
Nezadovoljni z reformo pa so na Obrtno-podjetniški zbornici (OZS), kjer so vztrajali tudi pri odpravi odpravnin ob upokojitvi in plačanega odmora za malico ter večjem skrajšanju odpovednih rokov od sprejetega. Upravni odbor OZS zato od vlade zahteva revizijo obeh zakonov najkasneje v letu dni po sprejetju.
JANA KREBELJ
