Dobitniki Nobelove nagrade za medicino veseli, da delijo nagrado
Prejemniki letošnje Nobelove nagrade za medicino William G. Kaelin, Gregg L. Semenza in Peter J. Ratcliffe so veseli, da to nagrado delijo drug z drugim, je sporočil sekretar Nobelovega odbora na inštitutu Karolinska Thomas Perlmann.
STOCKHOLM > "Delamo znanje. To je tisto, kar delam," je povedal 65-letni Ratcliffe v pogovoru s predstavnikom Nobelovega odbora, ki ga je obvestil, da je med letošnjimi prejemniki nagrade. Zmotili so ga med pripravo prijave za financiranje študije.
Direktor kliničnih raziskav na londonskem Inštitutu Francis Crick je poudaril, kako težko je vedeti, katere informacije bodo uporabne. Opozoril pa je tudi na nevarnost, da se poskuša usmerjati raziskavo k vnaprej določenim ciljem, so navedli na Nobelovem odboru.
Letošnjo nagrado za medicino oziroma fiziologijo za odkritja, kako celice občutijo kisik in se mu prilagajajo, prejmeta še Američana Kaelin in Semenza. 61-letni Kaelin dela na Medicinskem inštitutu Howard Hughes v ZDA, 63-letni Semenza pa je direktor vaskularnega raziskovalnega programa na Inštitutu za celični inženiring John Hopkins. Podelili jim jo bodo na slovesnosti 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Denarno nagrado v višini devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov) si bodo razdelili. Letošnji dobitniki Nobelove nagrade za medicino so sicer pred tremi leti prejeli že ugledno Laskerjevo nagrado, ki jo v ZDA podeljujejo za dosežke na področju medicine.
"Gre za pomembno odkritje, ki razloži, kako se celice prilagajajo spremembam kisika v okolju. Ti nagrajenci so razložili mehanizem, kako posamezne celice zaznavajo raven kisika in se prilagajajo oziroma odzivajo na dostopnost kisika," je dejala Mateja Erdani Kreft z Inštituta za biologijo celice ljubljanske medicinske fakultete.
Po njenih besedah gre pri odzivanju na raven kisika za enega osnovnih celičnih bioloških procesov, ki pa zaradi pomembnosti kisika omogoča normalno fiziološko delovanje organizmov, saj je vključen v procese, kot sta metabolizem in embrionalni razvoj.
V primeru, da mehanizmi za uravnavanje ravni kisika ne delujejo pravilno, lahko pride do različnih bolezni. Če ni dovolj razpoložljivega kisika, lahko pride do anemije, če pa celice ne uspejo razgraditi proteinskega kompleksa, imenovanega HIF, lahko to vodi do rasti tumorjev.
"S tem odkritjem lahko razložimo in iščemo nove strategije za izdelavo zdravil za določene anemije na eni strani in raka na drugi strani, čeprav gre za različna mehanizma. Pri anemijah poskušamo aktivirati procese, ki so ključni za povečanje razpoložljivosti kisika, pri raku pa ravno obratno," je poudarila Erdani Kreftova.