Dogovor o končanju sovražnosti v Siriji v tednu dni

MÜNCHEN > Končanje sovražnosti naj bi veljalo za vse vpletene strani, ne pa tudi za skrajneže terorističnih skupin Islamska država in Fronta al Nusra. Namen prekinitve sovražnosti pa je obnova mirovnega procesa in ustavitev eksodusa sirskih civilistov.

Članice mednarodne podporne skupine za Sirijo so se na intenzivnih večurnih pogovorih tudi dogovorile za takojšnjo pospešitev in povečanje dostave humanitarne pomoči, je sporočil ameriški državni sekretar John Kerry.

Dodal je, da bodo začeli dostavo pomoči izvajati ta teden, najprej na območja, kjer je ta najbolj potrebna, med drugim v vrsto obleganih vasi, nato pa vsem ljudem po Siriji, še posebej v obleganih in odročnih krajih.

Kerry je ob tem opozoril, da bodo rezultate dogovora ocenjevali na podlagi dogajanja na terenu in ne po besedah na papirju.

Lavrov: To je prvi korak do bolj trajne prekinitve ognja

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je izpostavil, da je zdaj na sirski vladi in sirski opoziciji, da sprejmeta ustrezne ukrepe, medtem ko lahko oni vplivajo nanje.

Pojasnil je, da bosta ZDA in Rusija vodili podrobnosti končanja sovražnosti, ki ga je označil kot “prvi korak do bolj trajne prekinitve ognja”.

Zahod sicer zahteva tudi takojšnje končanje ruskih letalskih napadov, ki že deset dni spremljajo obsežno ofenzivo sirskih vladnih sil proti upornikom v Alepu, ki je povzročila eksodus več deset tisoč ljudi. Zahod namreč podpira zmerno opozicijo, predvsem Sirsko svobodno vojsko, ki je bila prva žrtev ruskih bomb.

Sirska opozicija je previdno podprla končanje sovražnosti v Siriji. Glavna sirska opozicijska skupina, Visoki pogajalski odbor, je sporočil, da “načeloma” pozdravljajo to delno premirje, ki naj bi vstopilo v veljalo v tednu dni. “Kar potrebujemo pa so dejanja, ne samo besede,” je dejal tiskovni predstavnik odbora Salim al Muslat ter poudaril, da so siti obljub.

Pogajanja naj bi se nadaljevala 25. februarja

Dogovor je po besedah turškega zunanjega ministra Mevluta Cavusogluja“pomemben korak na poti do rešitve sirske krize”. Zatrdil je, da je treba sedaj zagrabiti priložnost, ustaviti zračne napade in napade na civiliste ter omogočiti humanitaren dostop do trpečih

Cavusoglu še meni, da je dogovor velesil prinesel priložnost za ponovni zagon mirovnih pogajanj med sirsko vlado in opozicijo, ki so jih pred dobrim tednom dni prekinili zaradi nasprotnih stališč pogajalskih strani. Nadaljevala naj bi se predvidoma 25. februarja.

Britanski zunanji minister Philip Hammond je medtem sporočil, da dogovor o končanju sovražnosti v Siriji zahteva “spremembo ravnanja” sirske vlade in Rusije, ki sirskim vladnim silam z zračnimi napadi pomaga pri njenih ofenzivah.

Tudi nemška vlada je pritisnila predvsem na Rusijo, ki da je z vojaško pomočjo sirski vladi resno ogrozila politični proces reševanja sirske krize.

A Rusija si očitno dogovor razlaga drugače. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je namreč dejal, da dogovor ne zajema “teroristov” in bodo zato ruske zračne sile nadaljevale z napadi v podporo sirskih vladnih sil.

Sirska vlada se sicer na münchenski dogovor še ni uradno odzvala, a je sirski predsednik Bašar al Asad v četrtek dejal, da njegova vlada že od začetka krize v Siriji verjame v pogajanja in politične rešitve. A po njegovem mnenju to, da se pogajajo, še ne pomeni, da bodo prenehali z bojem proti terorizmu.

Na dogovor se je odzval tudi predsednik republike Borut Pahor. Za slovenske medije je ob robu münchenske varnostne konference dejal, da dogovor predstavlja upanje, da se mednarodna skupnost zaveda, da brez sodelovanja, brez usklajenega načrta mirovnih operacij, morda tudi vojaških ob zeleni luči Združenih narodov, ni trajne rešitve za mir na Bližnjem vzhodu.

Grošelj: Dogovor je zadnja priložnost poiskati mirno rešitev

Dogovor pa je po mnenju obramboslovca Klemna Grošlja še zadnja priložnost poiskati mirno rešitev, sicer grozi vsesplošna vojna na Bližnjem vzhodu. Ta bi namreč sledila vojaški intervenciji Savdske Arabije v Siriji.

Kot je spomnil Grošelj, sta Savdska Arabija in deloma tudi Turčija v zadnjem času dali jasno vedeti, da bosta - če se bodo zadeve še naprej razvijale tako, kot se, ko Asadove sile ob podpori Irana, različnih milic, Rusije in še koga uspešno prevzemajo pobudo na bojišču - aktivno posegli v vojno v Siriji.

Če bi koalicija sunitskih arabskih držav aprila res vkorakala v Sirijo z do 200.000 vojaki, kot se ugiba, potem poti nazaj ne bi bilo več, svari Grošelj. Sledil bi namreč vdor Irana v Irak in naprej proti Siriji, posredovati bi morala Turčija, da prepreči nastanek kurdske države, kaos in boji bi se razširili, lahko tudi na sever Afrike in proti Srednji Aziji.

STA