Dogovor o koncu krčenja gozdov
Podnebni vrh v Glasgowu se je začel spodbudno. Več kot sto voditeljev držav je podpisalo pobudo, ki naj bi do leta 2030 ustavila krčenje gozdov in uničevanje naravnega okolja. Dvodnevni politični vrh se je včeraj končal, odslej bodo na sceno stopili podnebni pogajalci, prihodnji teden pa bo potekal ministrski del konference.
GLASGOW > Zavezo, ki predvideva za skoraj 20 milijard dolarjev javnega in zasebnega financiranja, podpirajo voditelji več kot sto držav, ki skupaj predstavljajo kar 85 odstotkov vseh gozdnih površin na svetu. Med njimi so ključne države, kot so Brazilija in Rusija, ki sta tarči ostrih kritik zaradi pospeševanja krčenja gozdov v Amazoniji in Sibiriji, ZDA, Kanada, Kitajska in Avstralija.
Omejitev izsekavanja gozdov ključen za preživetje
Britanski premier Boris Johnson, ki je formalni gostitelj srečanja, je dogovor označil kot ključnega za doseganje osrednjega podnebnega cilja zamejitve zvišanja temperature v svetu na 1,5 stopinje Celzija. “Gozdovi podpirajo skupnosti, življenjska okolja in dobavo hrane ter črpajo ogljik, ki ga spuščamo v ozračje. So bistveni za naše golo preživetje. Z današnjimi zavezami bomo dobili priložnost, da končamo dolgo zgodovino človeštva kot osvajalca narave in namesto tega postanemo njen skrbnik,” je povedal.
6,2
milijarde evrov zasebnih investicij je predvidenih v sklopu zaveze o omejitve krčenja gozdov
Ameriški predsednik Joe Biden pa je poudaril, da lahko gozdovi zmanjšajo količino ogljika za več kot tretjino. “Moramo delati na tem, da trg prepozna pravo gospodarsko vrednost naravnega upada ogljika, in motivirati vlade, lastnike zemljišč in delničarje, da prednostno obravnavajo ohranjanje,” je povedal.
Podobno zavezo so sprejeli že leta 2014
Države so zavezo podkrepile že z 8,75 milijarde funtov (10,3 milijarde evrov) javnih sredstev in dodatnih 5,3 milijarde funtov (6,2 milijarde evrov) zasebnih investicij. V to sta všteti tudi dve milijardi dolarjev, ki jih je ustanovitelj Amazona Jeff Bezos namenil obnovitvi zemljišč v Afriki. Okoljevarstveniki sicer z zavezo niso zadovoljni, saj bi morali “pljuča” planeta zaščititi takoj zdaj. Svetovni voditelji so namreč zelo podobno zavezo - o prepolovitvi izsekavanja gozdov do leta 2020 in končanju do leta 2030 - sprejeli že na podnebnem vrhu v New Yorku leta 2014, a se to početje v minulih letih ni prav nič zmanjšalo.
Včeraj je več kot 80 držav podprlo tudi pobudo ZDA in EU za zmanjšanje izpustov metana, izredno močnega toplogrednega plina, za 30 odstotkov v tem desetletju. Po oceni strokovnjakov bi uresničitev te pobude pomembno kratkoročno vplivala na globalno segrevanje. V zavezo so vključene države, ki prispevajo okoli polovico globalnih izpustov metana. “Ne moremo čakati do leta 2050. Izpuste moramo zmanjšati hitro in metan je eden od tistih plinov, kjer lahko reze napravimo najhitreje,” je dejala predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen.
Slovenija bo podpisnica sporazumov
Jutri bo sicer v Glasgowu potekal dan energije, ki bo namenjen krepitvi globalnega energetskega prehoda. Na njem se pričakuje izvedba različnih aktivnosti in okroglih miz na ministrski ravni. Enega od ključnih dogodkov bo organiziralo Zavezništvo za krepitev izstopa iz premoga (Powering Past Coal Alliance), na katerem bodo predstavili ukrepe za pospešitev postopnega opuščanja premoga in prednostne ukrepe, s katerimi bomo dosegli prenehanje rabe premoga. Države bodo lahko podprle in podpisale izjavo o javni podpori k čistemu energetskemu prehodu.
Slovenija bo v okviru dneva energije pristopila k pobudi Zavezništvo za krepitev izstopa iz premoga, podpisala bo tudi izjavo o javni podpori k čistemu energetskemu prehodu. Tako je včeraj sklenila vlada. “Slovenija podpira krepitev globalnih podnebnih ambicij, saj bo le tako možno doseči cilje pariškega sporazuma glede omejevanja segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija,” so dodali na vladi.
