Dr. Igor Jurinčič o strategiji malega podjetništva v turizmu
Dr. Igor Jurinčič s Fakultete za turistične študije Portorož - Turistice je znan po tem, da svoje študente rad usmerja v podjetniške vode. Bil je med soustanovitelji inkubatorja Univerze na Primorskem (UP) in do lanskega leta član komisije za izbor najboljših projektov v okviru Podjetne Primorske.
Prepričan je, da brez sodelovanja med univerzo in gospodarstvom izgubljamo intelektualni potencial, ki ga zagotavlja univerza, predvsem pa ne ustvarjamo tiste podjetniške klime, ki bi spodbujala mlade, da se preizkusijo tudi na tem področju. Posebno v turizmu, pravi Jurinčič, ne manjka izzivov.
“Naše študente opozorimo, da so minili časi, ko so se lahko vsi zaposlili v velikih turističnih podjetjih.”
> Ste zadovoljni z razvojem univerzitetnega inkubatorja?
“Ja, zadeva se je kar lepo prijela. V projektu sodelujejo vse članice UP; že pred leti smo vzpostavili povezavo z gospodarstvom, ki pa je kasneje nekoliko zamrla. Lep primer tega sodelovanja je bil turistični informator kot del avtomobilske opreme, ki smo ga razvili skupaj s Cimosom v okviru Inovacijske šole.”
> Inkubiranci pogosto pogrešajo delavnice in orodja za izdelavo prototipov in preizkušanje novih tehnologij. Kako do njih?
“S povezovanjem z gospodarstvom. To je nujno, saj inkubator ne more servisirati zahtevnejših projektov. Pisarne inkubatorja zadoščajo za 'mehke' dejavnosti, ne pa za primere, ko gre za inovacijske tehnologije. Žal je sodelovanje z gospodarstvom zastalo zaradi krize, čeprav bi ga prav v kriznih časih najbolj potrebovali. Tudi zato, ker je večina podjetij ukinila svoje razvojne oddelke in bi bilo tovrstno sodelovanje tudi zanje lahko zelo dobrodošlo.”
> Mladi se redko odločajo za podjetništvo v turizmu. Ali zato, ker se finančni vložki v tej panogi prepočasi vračajo?
“Verjetno. Turizem je vsekakor dejavnost, ki ne prinaša velikih dobičkov na kratek rok. Razen morda v kazinojih, pa še tam ni več tako, kot je bilo. Turizem je način življenja, in ko se odločiš zanj, tega ne storiš prvenstveno zaradi dobička, temveč zaradi zadovoljstva, ki ti ga daje. Turizem je spoznavanje kultur, delo z ljudmi, in na tem je seveda mogoče služiti. Je pa treba tudi veliko delati, predvsem med prazniki, za vikende, praktično 24 ur na dan. To je zahtevna dejavnost, ki pa prinaša tudi veliko zadovoljstva.”
“Turizem ne prinaša hitrega zaslužka, pač pa zanesljivega. Seveda le, če je projekt dobro zastavljen.”
>Zakaj je torej večno kadrovsko podhranjena?
“No, to velja predvsem za srednji kader. Tega primanjkuje tudi zato, ker je bilo v preteklosti to področje zanemarjeno, poklici pa za razliko s tujino podcenjeni. Dober kuhar v Franciji ali Italiji, denimo, ima svojo ceno, na njem sloni cela restavracija ali hotel. Pri nas pa je srednji kader pogosto zreduciran na strošek dela, kakovost ni na prvem mestu.”
> Kje so niše za male in srednje turistične podjetnike?
> “Turizem je zelo podjetniška dejavnost, kjer imajo tudi mala podjetja velike priložnosti. Še zmeraj so neizkoriščene prednosti, ki jih imajo naravni parki in rezervati; velik potencial je tudi slovensko podeželje. Kar zadeva kakovost okolja in razširjenost zaščitenih območij, smo namreč v evropskem vrhu. V tem se skriva še veliko potenciala.”
>Je ena takih niš tudi 'robinzonski' turizem?
“Tudi. Povpraševanje na tem področju je veliko, običajno ga ponujajo ekološko usmerjene agencije. Nekatere med njimi so izšle prav iz našega inkubatorja. Druga niša je tudi Naredi si sam počitnice, kjer ponudnik turističnih storitev prek spleta zagotovi informacije, na terenu pa ustrezne oznake, vse drugo postori uporabnik sam. S spleta sname podatke o poti, jih vnese v svoj navigator in gre na pot po gozdarskih, kolesarskih ali pohodniških poteh. Tega je vedno več. Tako je nastal tudi kolesarski hotel na Koroškem, ki je prvi ponudil podzemno kolesarjenje v opuščenih rudnikih pod Peco. Kasneje je ponudbo seveda razširil; začel je na spletu, seveda pa z zelo izvirno idejo.”
>Kako hitro se povrne investicija v družinski hotel, denimo, ali apartmaje?
“To so dolgoročne investicije. V manj kot desetih letih ne gre, pa še to ob uspešnem poslovanju. Gre za kapitalsko intenzivne investicije, ki so za mladega podjetnika praktično nedosegljive. Lahko pa se odloči za kapitalsko neintenzivne investicije, kjer je pomembna predvsem sveža in inovativna ideja, recimo za agencijo, ki tujim gostom ponuja alternativni ekološki turizem. Pri tem se lahko opre na nove tehnologije, za trženje in promocijo uporabi svetovni splet in si z majhnim stroškom ustvari nove možnosti.”
Dr. Igor Jurinčič je docent na Fakulteti za turistične študije Portorož - Turistica Univerze na Primorskem. Njegova raziskovalna področja so turistična geografija, prostorsko načrtovanje turizma, trajnosti turizem in vinski turizem. Je avtor oz. soavtor treh knjig in številnih znanstvenih člankov. Je tudi predstojnik Mediteranskega inštituta za raziskave v turizmu.
> Za kakšno usmeritev se odločajo mladi turistični podjetniki?
“Predvsem za trajnostni in ekološki turizem. V tej smeri je vsako leto tudi največ novih predlogov, in dobro je, da mladi prepoznavajo te priložnosti. Tudi agencije, ki bi povezovale turistična podjetja in jih navajale k okoljsko odgovornemu obnašanju, so lahko pridobitev za vse. Največja težava našega turizma je namreč nepovezanost ponudnikov in destinacij. To velja predvsem za manjše ponudnike, lastnike kampov, turističnih kmetij, izposojevalce opreme ipd., ki so praviloma neorganizirani.”
>Kako torej do boljše organiziranosti?
“V tem trenutku skušamo vzpostaviti regionalne destinacijske organizacije po vzoru iz tujine, ki bi skrbele za promocijo celotne regije in povezale vse regijske ponudnike. Danes vsak vleče na svojo stran. Celo ob razpisu za promocijo turizma, ki je v tem trenutku odprt pri ministrstvu za gospodarstvo, se nikakor ne morejo dogovoriti, da bi se destinaciji Kras in Slovenska Istra skupaj prijavili na razpis, čeprav je to pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev.”
>Kaj manjka turizmu v Slovenski Istri?
“Predvsem povezovanje v enotno destinacijo, tudi v sodelovanju s hrvaško stranjo. To dokazuje tudi študija, ki smo jo pripravili na Turistici skupaj z Inštitutom za kmetijstvo in turizem iz Poreča v okviru Interregovega projekta Wellness Istra in spodbuja vključevanje zaledja, povezovanje ponudnikov, poudarja pa enogastronomijo, ki je še neizkoriščen potencial Istre, in kulinariko, ki je že sedaj prepoznavna v svetu. Vse te elemente je treba vpeti v okolje, oplemenititi z naravno in kulturno dediščino ter oživiti tudi v zaledju. Hrvati so pri tem že nekaj korakov pred nami, naša študija pa je pokazala, da je tudi izmenjava izkušenj eden od adutov, na katerega lahko računa slovenski turizem.”
>Kako spodbuditi zaledje, da se vključi v to zgodbo?
“Problem je deloma v denarju, deloma v trženju. Vsak posameznik mora namreč vložiti precej več denarja in znanja v marketing, kot če bi nastopil v skupini. Na te težave kažejo tudi izsledki projekta, predstavljeni v knjigi Istra: avtentična destinacija dobrega počutja. V okviru projekta smo izdelali tudi nekaj itinerarjev in promocijskega gradiva, vsem turističnim podjetnikom pa smo ponudili brezplačne delavnice, kjer smo jim predstavili primere dobre prakse.”
> Kako se mali podjetniki spopadajo s problemom trženja?
“Zagotovo je internet ena od poti. Če ne bi bil učinkovit, danes tudi kolesarskega hotela pod Peco verjetno ne bi bilo. Tudi oni so se namreč najprej promovirali prek spleta. Ta orodja so vsem na voljo in jih je treba izkoristiti; a tudi za to so potrebna določena znanja. Posebno v turizmu tovrstna orodja omogočajo veliko daljši domet in predstavitve v tujini.”
>So pričakovanja po hitrem zaslužku zelo pomembna za mlade podjetnike?
“Turizem ne prinaša hitrega zaslužka, pač pa zanesljivega. Seveda le, če je projekt dobro zastavljen. Na začetku je dobiček vedno minimalen in je treba skrbeti predvsem za kritje stroškov. Bolj kot zaslužek pa je za mladega podjetnika pomemben sam izziv, uresničitev ideje, na katero prisega.”
>Kje so pasti za mladega podjetnika v turizmu?
“Ponavadi načrtujejo zelo hitro ali nerealno rast podjetja. Zato jim svetujemo, naj na začetku raje računajo na organsko, torej bolj počasno rast podjetja. Opozarjamo jih tudi na potrebno usklajenost finančnih in človeških virov ter trženja, potrebnih za uresničitev ideje. To so običajno začetniške težave.”
>S kakšno popotnico jih pospremite ob koncu študija?
“Opozorimo jih, da si morajo danes sami poiskati delo, da so minili časi, ko so se lahko vsi zaposlili v velikih turističnih podjetjih.”
VIDA GORJUP POSINKOVIĆ
