Dr. Polona Prohinar o partnerskem kmetovanju in prednostih ekološke hrane

Tri kmetije so ta način neposredne prodaje že sprejele in ga tudi uspešno izvajajo, med njimi tudi ekološka kmetija Studen. Sicer pa je Prohinarjeva prepričana, da se slovenski kmetje še vedno ne prilagajajo dovolj trgu in potrebam potrošnikov, kar je ena glavnih ovir pri spreminjanju mišljenjskih vzorcev, ko gre za zdravo prehrano in partnersko kmetovanje.

>Kdaj ste začeli naročati zabojček pri Studnovih in zakaj?

“Začela sem maja lani, in sicer zato, ker pri nas doma uživamo veliko sveže zelenjave. Sicer pa smo zelenjavne zabojčke lani kupovali pri dveh ekoloških kmetijah, Porta in Studen.”

> Kako ste prišli do informacije o ponudbi partnerskega kmetovanja?

“Nekajkrat sem sodelovala pri projektih v okviru programa Bioužitek na temo, kako skrajšati potrošniško verigo med kmetom in kupcem. Predstavila sem svoje izkušnje iz Amerike, kjer sem med svojim bivanjem tri leta uživala aktivno partnersko kmetovanje. Kmetiji Porta smo takrat pomagali pri uresničenju te ideje, kmetija Studen pa je sama zelo uspešno zastavila in izpeljala ta pomemben projekt.”

> Kakšne prednosti daje partnersko kmetovanje?

“Potrošnik dobi svežo, kakovostno, lokalno pridelano zelenjavo in sadje ekološke pridelave za primerno ceno. Oskrbovanje je redno, ne vsebuje posrednikov, pridelovalec je odprt za predloge glede vrst in količine zelenjave, potrošnik je v neposrednem stiku z načinom pridelave hrane, ki jo potem uživa.”

>Komu je partnersko kmetovanje namenjeno?

“Predvsem ljudem, ki jim ni vseeno, kaj jedo. Tistim, ki jih zanima, kako je njihova hrana pridelana. To ni za ljudi, ki jim primanjkuje časa ali si ga ne vzamejo za zdravo prehranjevanje, prej nasprotno. Glede na vsebino zabojčkov je namreč potrebno načrtovati obroke in se posvetiti njihovi pripravi. Za to je potreben čas, ki pa se obrestuje.”

> Se za ekološke kmetije odločajo predvsem prehranski alternativci, vegetarijanci ali vegani?

“Če je tako, je to napačno dojemanje. Vsak, ne glede na prehranske preference, bi se moral zanimati za to, od kod in kako je pridelana hrana, ki jo uživa, kako močno je onesnažena s kemičnimi sredstvi in v kolikšni meri je njena pridelava škodila okolju. Sicer pa je označba prehranske alternative danes zastarela. Kljub temu, da smo ljudje omnivori (smo sposobni uživati živila različnega izvora), je namreč brezmesno prehranjevanje veliko bliže sodobnim smernicam zdravega prehranjevanja kot pa klasična slovenska prehrana, ki temelji na mesu in mesnih izdelkih. Morda je med ljudmi, ki se odločajo za partnersko kmetovanje, res več takih, ki uživajo brezmesno hrano ali celo le hrano rastlinskega izvora, vendar pa je to gibanje šele na začetku svoje poti, ti ljudje pa predstavljajo prehransko bolj ozaveščen del celotne populacije.”

> Ste v zadnjih letih zaznali premike v prehranskih navadah Slovencev?

“Premikov je veliko, dovolj, da zaživijo različne pobude, kakršna je partnersko kmetovanje. Še vedno pa to ni dovolj, predvsem pa so ti procesi prepočasni. Prehranske navade so zelo osebne zadeve in mnogi jih ne morejo ali ne želijo spreminjati. S širjenjem pravih informacij pa bo s časom prišlo do širšega razumevanja pomena, ki ga ima izbira pravega živila tako za človekovo zdravje kot tudi okolje.”

> V kolikšni meri je pri nas zdrava prehrana privilegij in ne pravica?

“V Sloveniji so zdrava živila, torej nepredelana, ekološka, nerafinirana, polnovredna hrana, neupravičeno draga. Cene pridelkov, posebej slovenskih, so nerealno visoke. Partnersko kmetovanje je zato enkratna priložnost, da spremenimo miselnost slovenskih pridelovalcev. Ni vsak kmet zrel za partnersko kmetovanje in prav tako ta oblika ni primerna za vsakega kupca. Dejstvo pa je, da je lahko s partnerskim kmetovanjem in skrbnim načrtovanjem obrokov tudi prehranjevanje na ekološki način ekonomično. Seveda pa terja vložek našega časa; in tudi ta ima svojo ceno.” VGP