Dr. Stane Vlaj se ob predlogu za členitev Slovenije po mejah škofij drži za glavo

> Ste med tistimi, ki jih je novi predlog pokrajinskega zemljevida negativno presenetil. Zakaj?

“Ta predlog, da naj bi se pokrajine oblikovale, kot so oblikovane škofije, ni bil nikjer verificiran, prediskutiran, zlasti ne na strateškem svetu za decentralizacijo in regionalizacijo Slovenije, ki deluje pri predsedniku vlade. Ta predlog nove ministrice je tudi zaobšel vse dosedanje zelo temeljite strokovne razprave o tem, kakšne pokrajine potrebuje Republika Slovenija. V strokovnih razpravah se je nazadnje izkristaliziralo močno večinsko stališče, da Slovenija potrebuje model velikih pokrajin, kar pomeni šest do osem pokrajin. V zadnjem letu se je tudi stroka še bolj osredotočala na vprašanje, koliko pokrajin, in se nagiba k šestim pokrajinam.”

Število odvisno od pristojnosti

> Kako se strokovni predlog razlikuje od tega, ki ga je dala ministrica?

“Strokovni predlog se sploh se ne pokriva s škofijami. Škofije imajo neko drugo logiko teritorialne oblikovanosti. To je tako, kot če bi rekli, da smo občine ustanavljali na podlagi župnij. To je druga logika, in če bi tako oblikovali občine, bi prišli do 300 in več občin. V strateškem svetu smo zelo veliko razpravljali tudi o tem, da je o številu pokrajin mogoče govoriti šele potem, ko so določene njihove pristojnosti, financiranje …”

> Prav to zdaj manjka. Dobili smo samo zemljevid …

“Pričakoval sem, da bo gospa ministrica županom predstavila cel paket pokrajinske zakonodaje. Ta paket je pripravljen in ni ga pripravil bivši minister, niti ga ni pripravila sedanja ministrica. Pripravljen je že dolga leta, nazadnje pa je bil oblikovan konec leta 2009. Gre za pet pokrajinskih zakonov, začenši z zakonom o pokrajinah kot sistemskim zakonom, pa potem z zakonom o prenosu pristojnosti, zakonom o financiranju pokrajin, o pokrajinskih volitvah in volilnih enotah. Kot posledica vsega tega pa pride še predlog zakona o ustanovitvi pokrajin. Teritorialna podoba pokrajin se nam izriše, potem ko so rešena ta vsebinska, funkcionalna in finančna vprašanja.”

> Ali to pomeni, da tudi vi v glavi še nimate izrisane slike, kje bi lahko potekale meje novih pokrajin?

“Gotovo ne. Strokovni predlog za šest pokrajin, ki ga je potem posvojila tudi vladajoča koalicija - bivši minister Gjerkeš je šel s tem predlogom za šest pokrajin tudi na poslanske skupine - , navaja Primorsko, Gorenjsko, Osrednjeslovensko, Dolenjsko, Savinjsko in Severovzhodno. Ampak to so bili delovni naslovi in teritorialna podoba še ni bila v celoti izoblikovana. Če rečemo, da je temeljni kamen, na katerem počiva občina, naselje ali več naselij, ki jih povezujejo skupni interesi prebivalcev, pa za pokrajino velja, da gre za naravno geografsko zaokroženo teritorialno enoto, ki precej sledi že obstoječim geografskim pokrajinam. Pokrajina je torej zaokrožena teritorialna enota, ki ima gospodarske, človeške, prostorske in druge zmogljivosti za uresničevanje potreb pokrajinske skupnosti. Torej je pokrajina območje z lastnimi zaključenimi funkcijskimi in infrastrukturnimi sistemi.”

> Ustanovitev katerih pokrajin bi bila v Sloveniji neizogibna?

“Nedvomno je predlog, ki sem ga navedel, precej blizu. Kot veste, v tem predlogu, ki ga je zdaj predstavila ministrica, ni Gorenjske ...”

> Si predstavljate regionalizacijo brez Gorenjske?

“Nikdar ni bilo govora, da Gorenjska ne bi bila pokrajina. Celo več: v preteklosti so bili tudi predlogi, da bi Gorenjsko razdelili na dva dela, severnega in južnega, kar seveda v strokovni javnosti ni dobilo podpore. To je bil bolj politični predlog. Ampak še enkrat ponavljam: napaka, ki jo je naredila ministrica in tudi že prej Janševa vlada, ki je predlagala 14 pokrajin, je, da so najprej prišli ven s številom in razburkali vesoljno javnost. Ljudje seveda najprej vprašajo, kaj bo počela ta pokrajina, kakšne naloge bo imela, kaj se bo preneslo nanjo, kako bo začela delovati, kajti za to bo potreben tudi zagonski kapital, kako bo financirana, ali bo imela pravico - kot to določa evropska listina lokalne samouprave - do lastnih davčnih virov in kako bo zagotovljeno odločanje v pokrajini.”

Strateški svet tiger brez zob

> Kot ste rekli, nastalo je že veliko razburjenje v politiki in civilni družbi. Na Primorskem se je, na primer, že odzval Forum za Goriško. Ministričin predlog predvideva enotno pokrajino na Primorskem. Je za vas sprejemljiva pobuda, da bi v tem okolju razmišljali o dveh pokrajinah?

“Mislim, da je. Dokončna rešitev ni sprejeta; stroka je, kot sem že rekel, za model šestih do osmih velikih pokrajin. V modelu osmih pokrajin je to območje razdeljeno na Goriško in Primorsko, če gremo na model šestih, pa je seveda takšno delitev težko zagovarjati. Če gremo na model šestih pokrajin, je jasno, da ne bo tudi Koroške pokrajine, ne bo manjših, ki bi zelo rade bile, kot je kočevsko območje, pa Prekmurje in Prlekija. Jaz mislim, da je tale predlog, ki je bil kot strela z jasnega dan na posvetu na Brdu, daleč prehitel zadevo. Bilo bi normalno, da bi se sestal strateški svet za decentralizacijo in regionalizacijo.”

> Ali vlada upošteva vaš strateški svet?

“Sploh ne. Ta strateški svet je tiger brez zob. Doslej se je sestal štirikrat, razprave pa so pogosto tekle drug mimo drugega. Po sejah so nekateri, ministri ali kdo drug, govorili, da imajo podporo v strateškem svetu. Nobene podpore in bilo! Upal bi si celo trditi, da so iskali alibi v strateškem svetu, 'saj bo požegnal, kar predlagamo'. Tega pa seveda ta strateški svet ni bil pripravljen delati, zato ni odigral svoje vloge, in mislim, da v tem mandatu tudi kaj veliko ne more več storiti. V začetku mi je bilo izredno simpatično, da je bil ustanovljen ta svet, v katerem je vrsta strokovnjakov različnih profilov. Pričakoval sem, da bomo zelo dejavni ne samo pri vprašanjih decentralizacije in regionalizacije, ampak sploh slovenske lokalne samouprave, ki nima kakega jasnega koncepta. Strateški svet je obravnaval določena gradiva, nazadnje predlog zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki je bil predstavljen kot nov zakon in ne vem, kaj še vse, v resnici pa ni nič kaj nov, razen da je izpustil iz svojega besedila pokrajine. Prejšnji je govoril, ko bodo pokrajine ustanovljene, preide ta regionalna problematika - regionalna infrastruktura, agencije, regionalni razvojni sveti - pod pristojnost pokrajin, zdaj pa o pokrajinah ni nobene besede, enostavno so brez prepričljivih razlogov odpadle. Zato me skrbi, da se ta vlada neresno obnaša do pokrajinizacije; enkrat je prioriteta, drugič se na to pozabi. Zdaj nova ministrica hiti s predlogom, ki ga z nikomer ni prediskutirala, in obenem je poslala sporočilo medijem, da je treba na tem področju narediti rez.”

> Vidite v tem zgolj poskus pokazati, da se nekaj dogaja, ni pa resnega namena, da bi se kaj naredilo?

“Prav to. Tudi v ministričinem pojasnilu uredništvom piše, da je vse to delala v dogovoru s predsednikom vlade, ki ga je prepričala, da bi rada na tak način testirala razpoloženje. Na tak način se tega ne dela. To je višek malomarnega odnosa do zadeve, nepoznavanja razmer - mislim, da gre pri ministrici za veliko nepoznavanje stvari - zaobide vse dosedanje strokovne podlage, ki so bile narejene zelo strokovno. Velika ekipa ljudi je sodelovala in mnogi od teh so zelo razočarani. Na Brdu se je celo sklicevala, da gre za strokovno podporo njenemu predlogu. Vprašam jo, katero strokovno podporo? Ko sem vprašal strokovnjake, ki so specialisti za vprašanje, koliko pokrajin in po kakšnih kriterijih, so mi vsi po vrsti povedali, da niti najmanj niso bili vprašani.”

Orožje v rokah nasprotnikov

> Ampak kadar koli bo prišlo do dokončnega risanja zemljevida, bo šlo za iskanje političnega konsenza. Že zdaj so se začele politične stranke oglašati z različnimi predlogi, katere pokrajine ustanoviti.

“Zdaj bi šli glede zemljevida spet od A. Morali bi na seji strateškega sveta narediti rezime, kaj je bilo doslej narejenega. Na tej podlagi bi potem lahko ažurirali že pripravljeno pokrajinsko zakonodajo in bolj določno povedali, kakšen je teritorialni vidik. Šest do osem pokrajin dobimo, če zahtevamo, da mora imeti pokrajina najmanj 100.000 prebivalcev in mora izpolnjevati tudi vse vsebinske pogoje, torej imeti zagotovljene možnosti za skladen regionalni razvoj in upoštevati tudi pripadnost ljudi pokrajini. Ljudje ne marajo umetnih tvorb, že danes se pokrajinsko opredeljujejo kot Štajerci, Gorenjci, Primorci … Zame je nasilje zdaj z novimi tvorbami, ne oziraje se ne zgodovino, narediti rez. Ta rez ni bil noben rez, ampak je naredil veliko škodo in razburkal javnost. Namesto da bi ministrica upoštevala stroko in s tem dobila orožje proti nasprotnikom regionalizacije Slovenije, je zdaj ravno tem nasprotnikom dala orožje, da se hahljajo in se nič kaj resno ne obnašajo do problema kot takšnega, se pravi do nujne decentralizacije po poti ustanovitve druge ravni lokalne samouprave. V prid pokrajinam je bilo navedenih že nešteto razlogov, zunanjih in notranjih, da niti ne govorim o razdrobljenosti Slovenije na občine, o centralizmu, ki prevladuje in ki ga ne moreš drugače odpraviti, kot da na pokrajine preneseš vrsto državnih pristojnosti. Na majhne občine ni mogoče tako rekoč nič prenesti.”

> Zdaj se pojavlja stališče, da ni primeren čas za ustanavljanje pokrajin, da je gospodarska kriza, pokrajine pa bi bile vsaj v prvi fazi velik strošek …

“Jaz bi k temu samo to dodal: ta mandat je na polovici, torej je veliko zamujenega. Ko so se kot prioriteta postavljale pokrajine in so bile strokovne moči združene, bi bila pokrajinska zakonodaja, vključno z zakonom o ustanovitvi pokrajin, lahko v parlamentarni proceduri. Zdaj sem pa tudi sam toliko realist, da menim, da gotovo ni mogoče nič drugega kot tole ponesrečeno testiranje razpoloženja parlamentarnih strank, županov in strokovne javnosti.”

> Si upate napovedati, kdaj nam bo vendarle uspelo ustanoviti pokrajine?

“Pokrajine niso nobena izmišljotina kogar koli, pokrajine so ustavna kategorija. Ob občinah ima Slovenija obvezno pokrajine kot širše samoupravne lokalne skupnosti, kar določa 143. člen ustave. Do njih bo moralo priti. To ni da ali ne.”

> Morda še v tem mandatu?

“Ne verjamem. Ker sem bil dokaj angažiran v tem projektu, sem ves čas pričakoval, da bomo pospešili delo. Tudi k pokrajinski zakonodaji smo prispevali vrsto izboljšav, tako da ni bilo razloga, da je zadeva naenkrat obtičala v predalu. Lahko bi bila sprejeta, lahko bi bila sprejeta pokrajinska zakonodaja, pa bi nato v naslednjem mandatu, ko bi bile razčiščene pristojnosti, financiranje in tako naprej, sprejemali še zakon o ustanovitvi pokrajin.”

JANA KREBELJ

dr. Stane VlajSTA