Dr. Tanja Cegnar o podnebnih spremembah
Podnebne spremembe se v dolgi zgodovini našega planeta ne dogajajo prvič. “A zaskrbljujoče je, da spremembe nikoli niso bile tako hitre, kot so v zadnjih dveh desetletjih, in na zemlji nikoli ni živelo toliko ljudi, ki bi toliko črpali iz svojega okolja,” pravi dr. Tanja Cegnar iz republiške agencije za okolje.
Tanja Cegnar je o podnebnih spremembah in izzivih pri ozaveščanju javnosti prišla predavat v Park Škocjanske jame v okviru projekta Climaparks - Klimatske spremembe in upravljanje zavarovanih območij, pripravljenega v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja in programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Glede na dejstvo, da ji je prisluhnilo kar nekaj učiteljic, se za ozaveščenost mladine o podnebju očitno ni treba bati.
Bolj se je, kot je skozi predavanje nanizala Cegnarjeva, bati za našo civilizacijo.
Podnebje se spreminja
Če nas zanima, kaj se bo s podnebjem dogajalo v prihodnje, moramo ločiti človekove posege v okolje in naravne dejavnike, ki vplivajo na podnebje. Tako je na razvoj podnebja v preteklosti vplivalo, denimo, preoblikovanje in selitev kontinentov, v krajših obdobjih pa nanj vplivajo sončni cikli in sončne pege, je povedala Cegnarjeva. Večje število sončnih peg namreč povzroča višje temperature na Zemlji. “Kratkoročne hude posledice imajo lahko tudi izbruhi vulkanov, saj drobni vulkanski prah preprečuje sončnim žarkom, da bi prodrli do tal in tako preprečuje ozračju, da bi se segrelo,” je povedala Cegnarjeva.
Dejstvo je, da se v zadnjih desetletjih - za razliko od obdobja med leti 1951 in 1980, ko je bilo vreme razmeroma stabilno - podnebje razmeroma hitro spreminja. Porast temperatur v zadnjih desetletjih je presenetil celo znanstvenike.
Dokazano pa se dvigujeta tudi temperatura morja in morska gladina. “Tudi na naši obali. V Tržaškem zalivu se dviga 1,3 milimetra na leto, kar so sicer majhne vrednosti, pa vendar,” meni Cegnarjeva. Ko je govorila o dvigovanju morske gladine, je Cegnarjeva opozorila, da na naraščanje vplivata dva dejavnika. “Eden je taljenje večnega snega in ledu, pri katerem je treba upoštevati le tistega na kopnem, saj stalitev ledene gore v morju ne prispeva ničesar k dvigu morske gladine. Druga stvar pa je segrevanje morske vode, ki se širi,” poudarja Cegnarjeva.
Prav tako je v zadnjih letih vedno več primerov visoke plime, ki poplavlja obalne predele - tudi na slovenski obali. Pri tovrstnih poplavah, je opozorila Tanja Cegnar, je sicer treba ločiti dva vidika; počasno naraščanje morske gladine in več močnih območij nizkega zračnega pritiska, ki prispeva k dvigu gladine, ter močan južni veter, ki nariva morje proti severnemu delu.
Tudi led na severnem polu se poleti pospešeno tali. “Nekateri so sicer nad tem navdušeni, saj se s tem odpira morska plovna pot nad Aljasko. Prav tako so navdušeni, ker ocenjujejo, da se pod severnim polom skrivajo velike zaloge surovin,” pravi Cegnarjeva.
Težave so tudi zaradi ledenikov, ki poleti lahko predstavljajo vir vode za pitje ali kmetijstvo.
Ledeniki se krčijo povsod po svetu. “Tudi pri nas opažamo, da se rečni režimi zaradi tega spreminjajo, da je manj vode v poletnih mesecih, več pa spomladi, ker se sneg prej stali,” je povedala Cegnarjeva.
Ogrožujoče migracije
Sicer pa naj bi se po napovedih do konca tega stoletja gladina oceanov dvignila od enega do poldrugega metra. “To lahko med ljudmi sproža paniko, saj so mnoga velemesta gradili ob morski obali. Še bolj so ogrožene velike delte, kot je, denimo, delta Nila, ki se zaradi odlaganja sedimentov že tako same pogrezajo. Te delte pa so praviloma tudi najbolj naseljene, kar bi ob dvigu gladine pomenilo množice migrantov. To pa je tudi posledica, ki politike najbolj skrbi, saj bi vsi ti migranti iskali nov dom v razvitih državah,” meni Cegnarjeva.
Podnebne spremembe so zelo resen problem, še bolj resen pa bodo v prihodnje, opozarja Cegnarjeva. V Sloveniji beležijo v zadnjih desetletjih porast temperature. Vročih poletnih dni je v zadnjih letih več, količina padavin je večja zlasti v jesenskih mesecih. “Ta jesen pa nas najbolj skrbi, saj ima zahodna polovica Slovenije že tako maksimum padavin v jesenskih mesecih. Takrat se pojavlja tudi večina hudih poplav. Ko je torej že tako dovolj padavin, jih je vedno več. Poleti, ko bi si jih želeli več, pa beležimo njihov upad, kar pomeni, da lahko pričakujemo več sušnih obdobij,” poudarja Cegnarjeva. Scenariji, kaj se bo s podnebjem dogajalo v prihodnosti, sicer kažejo na hitrejše ogrevanje ob severnem polu in več negotovosti pri porazdelitvi padavin. Poletja nad celotno južno Evropo bodo bolj sušna, na severu pa bo tako poleti kot pozimi več padavin. Bistveno večje v zimskih mesecih je tudi ogrevanje proti severnem polu, poudarja Cegnarjeva.
Več ekstremnih dogodkov
Vse več pa bo tudi ekstremnih dogodkov in ti bodo tudi močnejši. Zaradi tega bo tudi več škode. Pa ne le zaradi podnebnih sprememb, meni Cegnarjeva. Če so ljudje v preteklosti znali živeti z naravo in naravnimi spremembami, tega danes skoraj ne znamo več. “Spreminjamo rabo prostora, posegamo v okolje, imamo več infrastrukture, dobrin. Normalno je, da je škoda večja. Tudi pri istem številu in intenziteti hujših vremenskih dogodkov bi bila škoda večja,” poudarja Cegnarjeva. Včasih namreč ljudje niso gradili na poplavnih območjih, gradili so stavbe, prilagojene podnebju. “Če, na primer, odnese streho v Ajdovščini, potem ni bila prilagojena tamkajšnjim standardom. Če imamo množico črnih gradenj na Ljubljanskem barju, ki so bile pozneje legalizirane, je logično, da jih bodo prizadele poplave,” opozarja Cegnarjeva. “Danes se pridobivajo gradbena dovoljenja na območjih, kjer včasih ni nikomur padlo na misel, da bi gradil. In na teh območjih se naselijo ljudje, ki ne vedo, kaj se je tam v preteklosti dogajalo. Tudi nepremišljeno sekanje gozdov bo lahko prej ali slej povzročilo težave.”
Prej ko bomo začeli, ceneje bo
In kaj lahko storimo? “Če nehamo spuščati v ozračje toplogredne pline, se bo ozračje kljub temu še nekoliko ogrelo, ker imajo ti plini dolgo življenjsko dobo,” pravi Cegnarjeva. “Prav je, da si Evropa s prehodom v nizkoogljično družbo prizadeva biti drugim za zgled, ker tako povečujemo samozadostnost in neodvisnost. Prav je, da rabimo manj nafte, saj je tudi zelo dragocena kemična surovina za kemično industrijo in jo je bolj modro porabiti v procesu pridelave drugih snovi, kot pa jo preprosto kuriti. Ampak Evropa je danes pri tem že izgubila vodilno vlogo,” pravi Cegnarjeva, ki poudarja, da se bo moral spremeniti ves svet, če želimo uspeti v boju s podnebnimi spremembami.
“Da moramo ukrepati, je dejstvo. Morda z blaženjem, kar pomeni zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. A če se bomo tega lotili le Slovenci, ne bo veliko pomagalo. Prav zato je pomembna okvirna konvencija Organizacije združenih narodov, v okviru katere se države poskušajo dogovoriti o tem zmanjševanju,” je dejala. Tudi prilagajanje je modro, a ga je treba uzakoniti in za to tudi rezervirati sredstva. “Prej ko se bomo začeli prilagajati, ceneje bo. Povedati pa je treba, da same lokalne skupnosti tega ne bodo mogle izpeljati, potrebno bo delovanje celotne države,” je povedala Cegnarjeva.
“Nekoč so zaradi podnebnih sprememb izumrle živali, to se lahko zgodi tudi ljudem. Naravovarstveniki bodo rekli, da ogrožamo planet. Mi ne ogrožamo planeta. Ta bo ostal tudi naprej, morda celo srečnejši, če ga ne bo tlačilo toliko ljudi. Ne, mi ogrožamo svojo lastno civilizacijo,” meni Cegnarjeva.
Poudarja pa, da je vse, kar delamo, in vse, kar nas obdaja, med seboj prepleteno in soodvisno. Zato je podnebne spremembe napačno obravnavati zgolj kot posledico izpustov toplogrednih plinov. Upoštevati moramo še druge ekološko nevarne človeške dejavnosti. “Treba je vedeti in biti pripravljen. Se zavestno odločati, kako ukrepati. In upoštevati načelo, da s svojim delovanjem ne ogrožamo prihodnosti. Vse, kar počnemo, počnimo tako, da nam bo koristilo sedaj in tudi kasneje,” je še opozorila Cegnarjeva. Razmišljati bi morali tudi o prihodnjih generacijah, jim zapustiti svet vsaj tak, ko smo ga dobili od svojih staršev.
TINA M. VALENČIČ
