Drugi dan sojenja Mladiću v ospredju Srebrenica
Na haaškem mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se danes nadaljuje sojenje nekdanjemu vojaškemu poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiću. Drugi dan sojenja bo v ospredju pokol v bošnjaški enklavi Srebrenica julija 1995.
HAAG> Tožilstvo je danes ponovilo, da je za genocid v Srebrenici odgovoren Ratko Mladić.
V nadaljevanju uvodnega nagovora je napovedalo, da bo dokazalo, da je Mladić poveljeval enotam, ki so izvedle pokol v Srebrenici, da je bil tam tudi osebno ter da je neposredno vpleten v zločine v tej nekdanji bošnjaški enklavi, poročajo tuje tiskovne agencije.
“To je bil in ostaja genocid,” je poudaril tožilec Peter McCloskey. Po njegovih besedah po 17 letih preiskave obstaja toliko dokazov o dogajanju v Srebrenici, da jim ni moč oporekati - med 11. in 14. julijem 1995 je bilo pobitih okoli 7000 ljudi, doslej pa so iz množičnih grobišč izkopali 5977 žrtev pokola.
Kot je poudaril tožilec, je bila večina ukazov za zločine v Srebrenici ustnih, vendar obstajajo tudi ključni dokumenti o dogajanju, predvsem tonski posnetki.
McCloskey je napovedal, da bodo o dogajanju v Srebrenici v nadaljevanju sojenja pričale številne priče iz vrst vojske bosanskih Srbov, ki so tudi same sodelovale v nekaterih zločinih. Ob tem je že vnaprej opozoril, da morda nekatere priče ne bodo govorile samo resnice.
70-letni Mladić je ob navedbah tožilca večkrat zmajal z glavo in tako izrazil nestrinjanje z njegovimi trditvami. Ob prikazovanju video posnetkov, na katerih ukazuje svojim vojakom ali daje izjave za medije, pa je bilo na Mladićevem obrazu opaziti rahel nasmešek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Mladić je po osebni in poveljniški odgovornosti kot poveljnik vojske bosanskih Srbov obtožen genocida in sodelovanja v genocidu, odgovornosti za zločine proti človečnosti, vključno s pregoni na politični, rasni in verski podlagi, iztrebljanja, ubojev, deportacij in drugih nečloveških dejanj proti pripadnikom nesrbskih narodov v BiH. Poleg tega je obtožen kršitev pravil in običajev vojskovanja - ubojev, izpostavljanja civilistov nasilju, zajetja talcev in drugega.
Srebrenica, kamor se je med vojno v BiH zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov, potem ko so jo ZN aprila 1993 razglasili za varovano območje, je postala prizorišče enega najhujših pokolov v Evropi po drugi svetovni vojni. Sile pod poveljstvom Mladića in Radislava Krstića so ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začele 9. julija 1995, vanj pa vkorakala 11. julija. Do 19. julija 1995 so čete pod Mladićevim poveljstvom pobile več kot 8000 zajetih Bošnjakov.
STA