Država bi se lahko v dveh letih zadolžila za do devet milijard evrov
Država se lahko glede na predlog zakona o izvrševanju proračuna v prihodnjih dveh letih zadolži do skupne višine 9,14 milijarde evrov. Od tega se lahko za izvrševanje proračuna zadolži za največ 6,34 milijarde evrov, dodatna zadolžitev pa bo dovoljena v skupni višini 2,8 milijarde evrov, med drugim za ukrepe za stabilnost bank.
LJUBLJANA> V letu 2013 se bo lahko država za potrebe izvrševanja proračuna zadolžila za največ 3,08 milijarde evrov, v letu 2014 pa do višine 3,12 milijarde evrov. Predloga zakona o izvrševanju proračunov v ta namen daje državi še možnost dodatne zadolžitve za največ 140 milijonov evrov.
Poleg tega pa se bo lahko država še dodatno zadolžila v maksimalni višini 1,8 milijarde evrov za potrebe intervencij na sekundarnem trgu državnih obveznic, torej za odkupovanje lastnih dolžniških vrednostnih papirjev.
Za stabilnost bank največ milijarda evrov
Za največ eno milijardo evrov pa se bo lahko država zadolžila za namen financiranja ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Če bo zakon o sanaciji bank začel veljati, obstaja verjetnost, da bo treba po končanem prenosu slabih terjatev na tako imenovano slabo banko za dokapitalizacijo bank nameniti od pol milijarde do milijarde evrov. Družba za upravljanje terjatev bank oziroma tako imenovana slaba banka bo imela namreč tudi pooblastilo za dokapitalizacijo.
Minister za finance Janez Šušteršič je v torek po koncu zasedanja finančnih ministrov EU pojasnil, da bodo potrebe po zadolževanju države v prihodnjem letu znašale okoli štiri milijarde evrov.
Slovenija prihodnje leto načrtuje milijardo evrov proračunskega primanjkljaja, približno dve milijardi evrov odpadeta na odplačilo zapadlih dolgov, poleg tega pa so tu še morebitne potrebe po dokapitalizaciji bank.
Obveznice v zameno za terjatve
Obseg novih državnih poroštev pa po predlogu zakona v naslednjih dveh letih ne bo smel preseči treh milijard evrov, pri čemer na vsako leto odpade kvota 1,5 milijarde evrov. Zakon o sanaciji bank sicer predvideva, da je maksimalna vsota državnih poroštev za namen izvedbe prenosa slabih bančnih terjatev na slabo banko štiri milijarde evrov.
Družba za upravljanje bančnih terjatev bo namreč bankam v zameno za prenesene slabe terjatve in spremljajoča zavarovanja ponudila obveznice z državnim poroštvom.
Posredni uporabniki proračuna in podjetja, v katerih ima država prevladujoč vpliv, pa se lahko v naslednjih dveh letih zadolžijo oziroma izdajo poroštva v skupni višini največ 1,7 milijarde evrov.
STA